Princ Andrew, tretji otrok in drugi sin kraljice Elizabete II. in princa Philipa, se je rodil 19. februarja 1960. Fergusonova pa se je rodila 15. oktobra 1959 kot druga hči pokojnega majorja Ronalda Ivroja Fergusona.

Sarah in Andrew imata dve hčerki, Beatrice (rojeno 8. avgusta 1988) in Eugenie (rojeno 23. marca 1990). Fergie, ki je ob poroki prejela naslov Njeno kraljevsko visočanstvo vojvodinja yorška, in Andrew sta kljub njenemu kršenju protokola veljala za srečen par, dokler ni leta 1992 izbruhnila afera, v kateri je prišlo na dan, da ima vojvodinja razmerje z ameriškim finančnim svetovalcem Johnom Bryanom.

Vojvoda in vojvodinja sta 19. marca 1992 objavila, da bosta zaradi nesoglasij živela ločeno. Ločila sta se štiri leta pozneje.

Fergie je ob ločitvi samodejno izgubila svoj dotedanji naziv kraljeve visokosti, obdržala pa je titulo yorške vojvodinje. Nekdanja zakonca še vedno živita skupaj v Andrewovi rezidenci Sunninghill Park.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1373 je umrla švedska svetnica sv. Brigita.

Leta 1401 se je rodil Francesco Sforza, vojaški poveljnik, ki je kot milanski vojvoda igral ključno politično vlogo v mestu, ustanovil pa je dinastijo, ki je v mestu vladala celo stoletje.

Leta 1562 je umrl eden izmed voditeljev kmečkih vojsk v velikem nemškem kmečkem uporu leta 1525 Götz von Berlichingen, imenovan tudi Vitez z železno roko.

Leta 1626 se je v Smirni, današnji Turčiji, rodil judovski prerok Šabetal Cevi, lažni mesija, ki mu je svoje nauke uspelo razviti v množično gibanje, s katerim je ogrozil oblast rabinov v Evropi in na Bližnjem vzhodu.

Leta 1632 je 300 kolonistov odpotovalo iz Dieppa proti Novi Franciji.

Leta 1645 je umrl ruski car Mihail Fjodorovič Romanov.

Leta 1649 se je rodil Italijan Giovanni Francesco Albani, bolj znan kot papež Klemen XI.

Leta 1773 je umrl angleški ornitolog George Edwards.

Leta 1775 se je rodil francoski častnik, fizik, inženir in matematik Etienne-Louis Malus.

Leta 1829 je William Burt patentiral pisalni stroj.

Leta 1866 je ameriški industrialec začel množično izdelovati najslavnejšo puško Divjega zahoda - vinčestrovko.

Leta 1885 je umrl ameriški predsednik, vojaški poveljnik severne vojske in general Ulysses Simpson Grant. V ameriški državljanski vojni je priboril Severu nekaj ključnih zmag. Leta 1869 je postal 18. ameriški predsednik, na oblasti pa je bil do leta 1877.

Leta 1888 se je rodil srbski politik Milan Stojadinović, ki je deloval najprej kot finančni minister, v letih 1935-1939 pa tudi kot jugoslovanski premier.

Leta 1899 se je rodil nemški predsednik Gustav Walter Heinemann.

Leta 1903 je Ernst Pfenning iz Chicaga kupil prvi ford model A.

Leta 1906 se je v Sarajevu rodil švicarski kemik hrvaškega rodu Vladimir Prelog. Raziskoval je zgradbo molekul in razvil sistem njihove klasifikacije. Leta 1975 je prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Umrl je 7. januarja 1988 v Zürichu.

Leta 1914 je avstro-ogrski veleposlanik srbski vladi oziroma srbskemu finančnemu ministru izročil ultimat zaradi atentata na prestolonaslednika Franca Ferdinanda. V njem je Avstro-Ogrska zahtevala, da v 48 urah izpolni naslednje pogoje: obsodi in onemogoči sovražno propagando proti Avstro-Ogrski, prepove protiavstro-ogrske organizacije, "počisti" prosvetni in pedagoški kader, dovoli, da policijski organi avstro-ogrske monarhije skupaj s srbskimi organi izvedejo preiskavo proti "zarotniškim" organizacijam. Srbija je, tudi na pritisk zaveznic (antantnih sil), še pred iztekom danega roka, sprejela vse točke, razen zadnje - preiskave tujih organov na srbskemu ozemlju. Avstro-Ogrska je v uboju prestolonaslednika Ferdinanda videla dober razlog, da začne osvajalno vojno na Balkanu in da obračuna s Srbijo, ki je bila nosilka ideje o združitvi južnih Slovanov. Zato je izrabila delno srbsko zavrnitev zahtev ultimata in 28. 7. 1914 napovedala Srbiji vojno.

Leta 1916 je umrl škotski kemik sir William Ramsay, ki je za svoje delo leta 1904 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1919 je jugoslovanska vlada z zakonom potrdila ustanovitev Univerze v Ljubljani. Gibanje za ljubljansko univerzo se je okrepilo na prelomu stoletja, želje po potrditvi slovenskega jezika oziroma narodnostne zavesti pa so se uresničile, ko je vlada v Beogradu izdala zakon o ljubljanski univerzi in s tem uradno potrdila ustanovitev najvišje znanstvene in vzgojne ustanove v Sloveniji. Začel se je študij na petih fakultetah: pravni, filozofski, tehnični, teološki in medicinski. Do druge svetovne vojne se možnosti študija potem niso bistveno spreminjale. Ustanovitev univerze je hkrati pomenila izziv potencialnim pedagogom, strokovnjakom slovenskega rodu, ki so se že uveljavili v tujini, da se vključijo v delo univerze.

Leta 1928 se je rodila ameriška astronomka Vera Cooper Rubin.

Leta 1942 so italijanski okupatorji na Brdu pri Ljubljani pobili 15 ljudi, ki naj bi skrivali partizane.

Leta 1944 je bil ustanovljen poljski narodni komite.

Leta 1945 se je začelo sojenje francoskemu kolaboracionistu Henriju Petainu. Obtožnica je temeljila na zaroti proti republiki, pripadnosti kliki in dogovoru s sovražnikom v obdobju pred vojno. Sodni proces se je končal 14. avgusta z obsodbo na smrt zaradi veleizdaje in sodelovanja s sovražnikom. De Gaulle je zaradi starosti obsojencu spremenil obsodbo v dosmrtno ječo.

Leta 1951 je umrl francoski maršal, kolaboracionist in predsednik Vichyjske republike Henri Philippe Pétain.

Leta 1952 je tajno združenje svobodnih oficirjev z državnim udarom strmoglavilo egiptovskega kralja Faruka, ki je bil na oblasti od leta 1936.

Leta 1955 je umrl ameriški politik Cordell Hull, ki je leta 1945 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1962 je satelit Telstar začel prenašati televizijski signal prek Atlantika.

Leta 1967 so v Detroitu izbruhnili eni najhujših rasnih nemirov v ZDA, ki so zahtevali 49 življenj.

Leta 1972 je bil izstreljen satelit Landsat 1.

Leta 1973 se je rodila ameriška poslovnica Monica Samille Lewinsky, najbolj znana po svoji aferi z ameriškim predsednikom Billom Clintonom.

Leta 1982 je bil sprejet dogovor o opustitvi komercialnega kitolova do leta 1986.

Leta 1983 je pri Gimliju (Manitoba) strmoglavilo kanadsko letalo.

Leta 1984 so prvi temnopolti mis Amerike Vanessi Williams odvzeli naslov najlepše Američanke, ker so časopisi objavili njene slike, na katerih je pozirala gola.

Leta 1997 je podjetje DEC vložilo protimonopolno tožbo proti podjetju Intel.

Leta 1999 je v Rabatu umrl maroški kralj Hasan II. Rodil se je 9. julija 1929, oblast je prevzel leta 1961 in vladal do svoje smrti.

Leta 2003 je afganistanska vojska prvič po strmoglavljenju talibanov izvedla prvo večjo operacijo proti talibanom in Al Kaidi.

Leta 2004 so po 11 letih spet zgradili stari most v Mostarju.