Na lizbonski fakulteti je diplomiral iz prava, magisterij pa je naredil iz ekonomije in sociologije na univerzi v Ženevi. Po koncu študija je delal kot pomočnik profesorja na lizbonski pravni fakulteti in v Washingtonu, kjer je opravil tudi raziskave za doktorat. Po vrnitvi v Lizbono je postal vodja oddelka za mednarodne odnose na univerzi Lusiada.

Za politiko se je Barroso začel zanimati že med šolanjem na fakulteti, in to še pred nageljnovo revolucijo, ki se je začela 25. aprila 1974. Bil je eden izmed vodij PCTP-MRPP-ja (Komunistične stranke portugalskih delavcev in Revolucionarnega gibanja za portugalski proletariat).

Decembra 1980 se je Barroso pridružil desnosredinski socialno-demokratski stranki, v kateri je še danes. Leta 1985 je postal namestnik ministra za notranje zadeve v vladi premierja Anibala Cavaca Silve. Leta 1987 je postal sekretar za zunanje zadeve in sodelovanje; to funkcijo je opravljal pet let. Leta 1992 je postal zunanji minister, na položaju pa je bil vse do poraza na volitvah leta 1995. Tega leta je bil izvoljen kot predstavnik glavnega mesta v zbor republike, kjer je postal vodja odbora za zunanje zadeve.

Leta 1999 je postal vodja socialno-demokratske stranke in s tem tudi vodja opozicije v portugalskem parlamentu. Na volitvah leta 2002 je njegova stranka prejela dovolj glasov, da je skupaj z desno usmerjeno ljudsko stranko sestavila vlado, Barroso pa je 6. aprila 2002 postal premier.

S položaja je odstopil 29. junija 2004, ko je začel delovati v Evropski komisiji. 22. julija 2004 je njegovo imenovanje za predsednika komisije odobril Evropski parlament in 1. novembra 2004 leta je na položaju predsednika zamenjal enajstega predsednika, Romana Prodija. Zaradi zapletov pri imenovanju njegove komisije je bil uradno potrjen za predsednika šele 23. novembra 2004.

Njegovo komisijo poleg njega sestavljajo Joaquin Almunia, Jacques Barrot, Joe Borg, Stavros Dimas, Benita Ferrero-Waldner, Jan Figel, Franco Frattini, Mariann Fischer Boel, Dalia Grybauskaite, Danuta Hübner, Siim Kallas, Laszlo Kovacs, Neelie Kroes, Markos Kyprianou, Peter Mandelson, Charlie McCreevy, Louis Michel, Andris Piebalgs, Janez Potočnik, Viviane Reding, Olli Rehn, Vladimir Špidla, Günter Verheugen in Margot Wallström.

Barroso je poročen z Margarido Sousa Uva, s katero ima tri otroke – Luisa, Guilherma in Francisca.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 752 je bil za papeža izvoljen Štefan. Umrl je tri dni po izvolitvi, ne da bi ga pred tem posvetili, zato ga rimskokatoliška cerkev ne priznava za legitimnega papeža.

Leta 1369 je umrl kastiljski kralj Peter I.

Leta 1391 je umrl bosanski ban Tvrdko I. Kotromanić, ki se je leta 1377 oklical za kralja Srbije, Bosne, Pomorja in zahodnih krajev.

Leta 1429 se je rodila žena angleškega kralja Henrika VI. Margaret Anjoujska.

Leta 1555 je umrl papež Julij III. Njegovo pravo ime je bilo Gian Maria del Monte oziroma Giovan Maria Giocci. Za papeža je bil izbran leta 1550.

Leta 1559 je bil v bitki ubit etiopski vladar Gelawdewos.

Leta 1723 se je rodil iranski kralj Aga Mohamed Kan Gadžar.

Leta 1749 se je rodil francoski matematik in astronom Pierre Simon Laplace, ki je prispeval k razvoju verjetnostnega računa. S svojo hipotezo o nastanku planetarnega sistema je izpopolnil Newtonovo domnevo o nebesni mehaniki.

Leta 1754 se je v vasici Zagorica nad Dolskim rodil slavni matematik in topniški častnik Jurij Vega. Napisal je številne razprave o balonih, geodeziji, meteorologiji in balistiki, o kateri je izdal tudi knjigo, sam pa postal utemeljitelj znanstvene balistike.

Znan je postal po logaritemskih tablicah, ki so jih uporabljali povsod po svetu. Leta 1783 je izdal sedemmestne logaritme, nato pa še desetmestne. Leta 1802 je utonil v Donavi. Njegovo ime je doslej edino ime kakega Slovenca, po katerem se imenuje krater na Luni. Bil je tudi član več evropskih akademij in znanstvenih društev.

Leta 1801 so ruskega carja Pavla I. v njegovi spalnici najprej zabodli z mečem, nato so ga zadavili, na koncu pa so ga poteptali do smrti.

Leta 1839 so v časopisu Boston Morning Post prvič uporabili okrajšavo OK, ki je bila kratica za besedno zvezo "oll korrect".

Leta 1848 je ladja John Wickliffe prispela v Port Chalmers. Na krovu so bili prvi škotski priseljenci, ki so bili namenjeni v novozelandski Dunedin.

Leta 1858 se je rodil nemški mirovnik, Nobelov nagrajenec za mir Ludwig Quidde.

Leta 1881 se je rodil nemški kemik in nobelovec Hermann Staudinger.

Leta 1887 se je rodil ruski morilec, ki je ubil Rasputina, princ Feliks Jusupov.

Leta 1900 se je rodil ameriški psiholog nemškega rodu Erich Fromm. Bil je privrženec neopsihoanalize. Proučeval je socialnopsihološka in kulturnopsihološka vprašanja. Znan je po delih Kriza psihoanalize, Beg pred svobodo, Zdrava družba, Umevanje ljubezni, Anatomija človekove destruktivnosti in Imeti ali biti. Umrl je 18. marca 1980.

Leta 1903 sta brata Wright vložila prošnjo za patent, potem ko sta zgradila prvo uspešno letalo, ki je res letelo.

Leta 1907 se je rodil švicarski znanstvenik in nobelovec Daniel Bovet.

Leta 1909 je po koncu predsedniškega mandata Theodore Roosevelt zapustil New York in se odpravil na safari v Afriko. Potovanje sta sponzorirala Smithsonian Institution in National Geographic Society.

Leta 1912 se je rodil ameriški fizik nemškega rodu Werner von Braun. V Nemčiji je sodeloval pri izdelavi raket V2, v ZDA pa je bil vodja skupine, ki je leta 1958 v vesolje izstrelila prvi ameriški satelit.

Leta 1915 se je rodil ruski poročnik in ostrostrelec Vasilij Gregorjevič Zajcev.

Leta 1919 je bilo v Italiji pod vodstvom Benita Mussolinija ustanovljeno fašistično gibanje.

Leta 1933 je nemški reichstag sprejel zakon, s katerim je Adolf Hitler postal nemški diktator.

Leta 1955 je umrl brazilski predsednik Artur da Silva Bernardes.

Leta 1956 je Pakistan postal prva muslimanska republika na svetu.

Leta 1962 so v ZDA splavili ladjo NS Savannah, ki je bila prva potniška ladja na jedrski pogon.

Leta 1965 je Nasa izstrelila vesoljsko plovilo Gemini 3, prvo ameriško plovilo te vrste, ki je imelo dva člana posadke. To sta bila Gus Grissom in John Young.

Leta 1972 je umrl španski modni oblikovalec Cristobal Balenciaga.

Leta 1983 je 112 dni po presaditvi srca umrl 61-letni Barney Clark. Clark je bil prvi človek, ki so mu vsadili umetno srce, narejeno iz aluminija in plastike.

Leta 1983 je ameriški predsednik Ronald Reagan predlagal, da bi razvili tako tehnologijo, ki bi prestregla sovražnikove vojaške izstrelke.

Leta 1989 je 640.000 kilometrov daleč od Zemlje letel asteroid, ki je imel premer 305 metrov.

Leta 1992 je umrl avstrijski ekonomist in nobelovec Friedrich Hayek.

Leta 1994 je bil v Tijuani ustreljen mehiški predsedniški kandidat Luis Donaldo Colosio. Ubil ga je Mario Aburto Martinez.

Leta 1996 so na Tajvanu potekale prve neposredne predsedniške volitve. Za predsednika je bil izvoljen Lee Teng Hui.

Leta 1999 je ostrostrelec ubil paragvajskega podpredsednika Luisa Mario Argana.

Leta 2001 je ruska vesoljska postaja Mir pri vstopu v Zemljino atmosfero razpadla. Deli postaje so padli v Tihi ocean v okolici Fidžija.

Leta 2003 je bilo v iraškem Nasirijahu ubitih 18 ameriških marincev med prvim večjim spopadom z vojsko Sadama Huseina.

Leta 2005 je ameriško zvezno sodišče za pritožbe zavrnilo prošnjo po vnovični vstavitvi prehranjevalne cevke pacientki Terri Schiavo.