Ta salvadorski politik je med letoma 1980 in 1982 vodil civilno-vojaško revolucionarno vlado, ki je z državnim udarom leta 1979 prevzela oblast. Med 1. junijem 1984 in 1. junijem 1989 je bil Duarte predsednik države. Še kot študent se je maja 1944 udeležil protestov, zaradi katerih je moral tedanji predsednik general Maximiliano Hernández Martínez po devetih letih odstopiti z mesta predsednika države.

Leta 1945 je odšel v Gvatemalo, kjer se je pridružil opoziciji, ki je nasprotovala novemu vojaškemu režimu v državi. Njegov oče ga je kmalu zatem vpisal na univerzo Notre Dame v ameriški Indiani, in čeprav Duarte takrat ni znal niti besede angleško. Leta 1948 je, potem ko je delal kot pomivalec krožnikov in perila, da je imel dovolj denarja za študij, diplomiral iz inženirstva.

Po koncu študija se je vrnil v Salvador in se poročil z ljubeznijo iz otroških dni, Mario Inés Durán, s katero je imel šest otrok: Ines Guadalupe, Alejandra, Napoleona, Mario Eugenio, Mario Eleno in Ano Loreno. Zaposlil se je pri tastu v gradbenem podjetju in začel poučevati. Leta 1960 je skupaj s somišljeniki ustanovil krščansko demokratsko stranko in postal njen generalni sekretar.

Marca 1966 in nato še 1968 je bil izvoljen za župana San Salvadorja. Leta 1970, ko je zapustil pisarno, je ustanovil svojo agencijo za nepremičnine, dve leti kasneje, 20. februarja 1972, pa je kandidiral na predsedniških volitvah. Proti Arturu Armandu Molini je izgubil za 10.000 glasov.

25. marca so poskušali Molino z vojaškim udarom vreči z mesta predsednika, ker pa poskus ni uspel, so Duarteja zaprli zaradi zarote, v zaporu pa so ga mučili. Obsojen je bil na smrt, a ga je Molina zaradi mednarodnega vpliva obsodil na izgnanstvo. Duarte je odšel v Argentino, kjer je delal kot svetovalec in zasebni investitor v raznih gradbenih projektih. Leta 1974 se je vrnil v Salvador, kjer so ga aretirali in vrnili v Venezuelo.

15. oktobra 1979 je revolucionarna vladna Junta prevzela oblast v Salvadorju, 3. marca naslednje leto pa se je Duarte vrnil v državo in postal minister za zunanje zadeve. 22. decembra isto leto je postal predsednik države in Junte. 28. marca 1982 je na volitvah v nacionalni kongres njegova stranka prejela 24 od 60 sedežev, stranka ARENA pa 36. 2. maja je Duarte predal oblast novoizvoljenemu predsedniku Álvaru Alfredu Magañi Borji.

25. marca 1984 je v prvem krogu predsedniških volitev prejel 43,4 % glasov, v drugem pa je s 53,6 % glasov premagal kandidata stranke ARENA Roberta D'Aubuissona. Duarte je 1. junija postal predsednik. Bil je odločen, da bo končal državljansko vojno. Čas njegove vladavine so pretresali umori, korupcija, neuspešna vlada, vedno hujše nasilje in divjanje vojne. 20. marca 1988 je njegova stranka na volitvah izgubila, ARENA pa je postala nova zmagovalka, ki je za predsednika izvolila Alfreda Cristianija.

Junija so Duarteja prepeljali v vojaško bolnišnico v Washington, kjer so odkrili, da ima raka na želodcu. Ostalo naj bi mu še šest mesecev do enega leta življenja. Čeprav je moral ostali v ZDA na operaciji in kemoterapiji, Duarte ni želel odstopiti s položaja, zato je Cristiani šele junija 1989 prevzel oblast. Duarte je umrl v San Salvadorju 23. februarja 1990.

Ostali dogodki na današnji dan ...

Leta 912 se je rodil nemški cesar Oton I.

Leta 1221 se je rodil kralj Kastilje Alfonso X., utemeljitelj zakonodaje, pokrovitelj znanosti in književnosti ter zagovornik verske tolerance. Prizadeval si je za pisanje španske zgodovine in številnih astroloških del. Po njegovi zaslugi so prevedli Biblijo, talmud in Koran.

Leta 1407 so umorili brata francoskega kralja Karla VI., Ludvika Valoiškega, vojvodo Orleanskega.

Leta 1457 je umrl češki in madžarski kralj Ladislav Posthumni.

Leta 1499 so v londonskem Towru obesili lažnega prestolonaslednika Perkina Warbecka, ki je dve leti predtem prišel v Anglijo in trdil, da je izgubljeni sin angleškega kralja Edvarda IV.

Leta 1531 se je z mirom, ki so ga podpisali v Kapellu, končala druga švicarska državljanska vojna. Rimskokatoliške oblasti so priznale Švicarsko konfederacijo.

Leta 1553 se je rodil italijanski zdravnik in botanik Prospero Alpini.

Leta 1715 se je rodil francoski astronom Pierre Charles Lemonnier.

Leta 1747 se je v Trstu rodil slovenski razsvetljenec in mecen slovenske književnosti, baron Žiga Zois. Po očetu je podedoval rudnike in fužine na Gorenjskem. V času Napoleona je doživel finančni zlom. Izobraževal se je v Italiji, najbolj ga je zanimalo naravoslovje. Za slovensko dramatiko je navdušil Antona Tomaža Linharta, za pesništvo, časnikarstvo in poljudno znanost Valentina Vodnika, podpiral pa je tudi Blaža Kumerdeja in pomagal Jerneju Kopitarju. Sam se je ukvarjal z mineraloško dejavnostjo – po njem se imenuje mineral zoisit.

Leta 1760 se je rodil ideolog utopičnega komunističnega družbenega koncepta, ki naj bi se uresničil z zarotniškim prevratom izbrancev, Francois Noel Babeuf.

Leta 1804 se je rodil 14. predsednik Združenih držav Amerike Franklin Pierce.

Leta 1837 se je rodil nizozemski kemik in fizik Johannes Diderik van der Waals, ki je za svoje delo leta 1910 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1860 se je rodil ameriški razbojnik Henry McCarthy oziroma William Henry Bonney, bolj znan kot Billy the Kid.

Leta 1860 se je rodil švedski premier in Nobelov nagrajenec za mir Hjalmar Branting.

Leta 1890 je na Nizozemskem kralj William III. umrl brez moškega naslednika, zato so v parlamentu sprejeli poseben zakon, po katerem je njegova hčerka, princesa Wilhelmina, postala kraljica.

Leta 1890 je veliko vojvodstvo Luksemburg postalo ustavna dedna monarhija med Nemčijo, Francijo in Belgijo, velika samo 2.586 kvadratnih kilometrov. V njej danes živi 381.000 prebivalcev.

Leta 1932 so z združitvijo dveh kraljestev – Nejda in Hejaza - ustanovili Kraljevino Savdsko Arabijo s kraljem Abdulom Azirom Ibn Saudom na čelu.

Leta 1936 je nemški književnik, antifašist in časopisni založnik Carl von Ossietzky prejel Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1940 je vlada kraljevine Romunije pod vodstvom diktatorja Antonesca pristopila k trojnemu paktu osi Berlin-Rim-Tokio. Leta 1944 je bil Antonescu obsojen na smrt.

Leta 1942 se je francoska Zahodna Afrika pridružila svobodni Franciji.

Leta 1955 je otočje Cocos Islands prešlo izpod nadvlade Velike Britanije pod upravo Avstralije.

Leta 1960 je bil izstreljen vremenski satelit Tiros 2.

Leta 1966 je v Dublinu umrl drugi predsednik Republike Irske Sean T. O'Kelly (irsko ime Seán Tomás Ó Ceallaigh).

Leta 1979 je bil v Dublinu član Irske republikanske armade Thomas McMahon obsojen na dosmrtno ječo zaradi umora lorda Mountbattna.

Leta 1980 je v več potresih, ki so prizadeli južno Italijo, umrlo okrog 4.800 ljudi.

Leta 1985 je oboroženi ugrabitelj ugrabil letalo egipčanske družbe, ki je bilo na poti iz Aten v Kairo. Ko je letalo pristalo na Malti, so vanj vdrli egipčanski komandosi, ki so prevzeli oblast nad njim. Pri tem je umrlo 60 ljudi.

Leta 1989 se je na osrednjem trgu Vaclavske namesti v Pragi zbralo več kot 300.000 ljudi, ki so zahtevali demokratične spremembe v državi.

Leta 1996 je bilo ugrabljeno letalo etiopskega letalskega prevoznika, ki je nato strmoglavilo v Indijski ocean, saj mu je v bližini Komorov zmanjkalo goriva. Umrlo je 127 ljudi.

Leta 1999 je predsednik Združenih držav Amerike Bill Clinton obiskal Kosovo, kjer se je pri Uroševcu srečal z ameriškimi vojaki in se pogovarjal s predstavniki Srbov in kosovskih Albancev o rešitvi krize na tem območju.

Leta 2003 je gruzijski predsednik Eduard Ševarnadze po večtedenskih protestih odstopil.