Predsednik je bil dva zaporedna mandata, in sicer od 25. junija 1945 do 24. junija 1959. Rodil se je 25. avgusta 1882 v ulici Capel v Dublinu. O'Kelly se je leta 1898 pridružil Gaelic League. Leta 1910 je bil izvoljen v upravo stranke, leta 1915 pa je postal njen generalni sekretar.

Od leta 1918 do svoje izvolitve za predsednika leta 1945 je bil član Dáil Éireanna (irskega parlamenta). Med letoma 1932 in 1939 je bil minister za lokalno samoupravo, od leta 1939 do 1945 pa finančni minister. O'Kelly je bil med letoma 1932 in 1937 podpredsednik izvršnega sveta in od 1937 do 1945 član Tánaiste.

O'Kelly je bil član Sinn Féina od njegove ustanovitve leta 1905. Med letoma 1908 in 1925 je bil častni sekretar gibanja. Leta 1906 je postal član mestnega sveta v Dublinu. Funkcijo svetnika je opravljal do leta 1924. Po velikonočni vstaji proti angleški nadvladi leta 1916 so ga zaprli, nato izpustili in pozneje spet aretirali. O’Kelly je iz zapora v Fairfieldu (Velika Britanija) pobegnil in se vrnil na Irsko.

Leta 1918 so ga skupaj še z nekaterimi člani Sinn Féina izvolili v angleški parlament, a te funkcije ni sprejel. Vsi predstavniki organizacije, ki so bili izvoljeni v angleški parlament, so v Dublinu ustanovili irski parlament, t. i. Dáil Éireann. O'Kelly je bil izvoljen za predsednika (irsko Ceann Comhairle) parlamenta.

Med irsko državljansko vojno je bil vse do božiča 1923 zaprt. Nato je dve leti preživel v ZDA kot poslanik Sinn Féina. Ko je leta 1926 Eamon de Valera zapustil Sinn Féin, mu je O’Kelly sledil. Ustanovila sta republikansko stranko, ki sta jo poimenovala Fianna Fáil.

Leta 1945 je zmagal na volitvah za predsednika države in zapustil republikansko stranko. Premagal je dva kandidata - Seana McEoina in Patricka MacCartana - in na čelu države zamenjal Douglasa Hyda. Leta 1952 je bil znova izvoljen za predsednika - takrat ni imel nobenega protikandidata. Leta 1959 se je upokojil, na čelo države pa je bil izvoljen Eamon de Valera. Umrl je v 84. letu starosti, 50 let po velikonočni vstaji, po kateri je postal viden član irskega političnega kroga.

Poročen je bil dvakrat. Leta 1918 se je poročil z Mary Kate Ryan iz Tomcoola. Leta 1934 je Mary umrla, dve leti pozneje se je poročil z njeno sestro Phyllis.

Preostali dogodki na današnji dan ...

Leta 912 se je rodil nemški cesar Oton I.

Leta 1221 se je rodil kralj Kastilje Alfonso X., utemeljitelj zakonodaje, pokrovitelj znanosti in književnosti ter zagovornik verske tolerance. Prizadeval si je za pisanje španske zgodovine in številnih astroloških del. Po njegovi zaslugi so prevedli Biblijo, talmud in Koran.

Leta 1407 so umorili brata francoskega kralja Karla VI. Ludvika Valoiškega, vojvodo Orleanskega.

Leta 1457 je umrl bohemski in madžarski kralj Ladislav Posthumni.

Leta 1499 so v londonskem Towru obesili lažnega prestolonaslednika Perkina Warbecka, ki je dve leti prej prišel v Anglijo in trdil, da je izgubljeni sin angleškega kralja Edvarda IV.

Leta 1531 se je z mirom, ki so ga podpisali v Kapellu, končala druga švicarska državljanska vojna. Rimskokatoliške oblasti so priznale Švicarsko konfederacijo.

Leta 1553 se je rodil italijanski zdravnik in botanik Prospero Alpini.

Leta 1715 se je rodil francoski astronom Pierre Charles Lemonnier.

Leta 1747 se je v Trstu rodil slovenski razsvetljenec in mecen slovenske književnosti baron Žiga Zois. Po očetu je podedoval rudnike in fužine na Gorenjskem. Za časa Napoleona je doživel finančni zlom. Izobraževal se je v Italiji, najbolj ga je zanimalo naravoslovje. Za slovensko dramatiko je navdušil Antona Tomaža Linharta, za pesništvo, časnikarstvo in poljudno znanost Valentina Vodnika, podpiral pa je tudi Blaža Kumerdeja in pomagal Jerneju Kopitarju. Sam pa se je ukvarjal z mineraloško dejavnostjo - po njem se imenuje mineral zoisit.

Leta 1760 se je rodil ideolog utopičnega komunističnega družbenega koncepta, ki naj bi se uresničil z zarotniškim prevratom izbrancev, Francois Noel Babeuf.

Leta 1804 se je rodil 14. predsednik Združenih držav Amerike Franklin Pierce.

Leta 1837 se je rodil nizozemski kemik in fizik Johannes Diderik van der Waals, ki je za svoje delo leta 1910 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1860 se je rodil ameriški razbojnik Henry McCarthy oziroma William Henry Bonney, bolj znan kot Billy the Kid.

Leta 1860 se je rodil švedski premier in Nobelov nagrajenec za mir Hjalmar Branting.

Leta 1890 je na Nizozemskem kralj William III. umrl brez moškega naslednika, zato so v parlamentu sprejeli poseben zakon, po katerem je njegova hčerka, princesa Wilhelmina, postala kraljica.

Leta 1890 je veliko vojvodstvo Luksemburg postalo ustavna dedna monarhija med Nemčijo, Francijo in Belgijo, velika samo 2.586 kvadratnih kilometrov. V njej danes živi 381.000 prebivalcev.

Leta 1925 se je rodil predsednik Salvadorja José Napoleón Duarte.

Leta 1932 so z združitvijo dveh kraljestev - Nejda in Hejaza - ustanovili Kraljevino Savdsko Arabijo s kraljem Abdulom Azirom ibn Saudom na čelu.

Leta 1936 je nemški književnik, antifašist in časopisni založnik Carl von Ossietzky prejel Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1940 je vlada kraljevine Romunije pod vodstvom diktatorja Antonesca pristopila k trojnemu paktu osi Berlin-Rim-Tokio. Leta 1944 je bil Antonescu obsojen na smrt.

Leta 1942 se je Francoska Zahodna Afrika pridružila svobodni Franciji.

Leta 1955 je otočje Cocos Islands prešlo izpod nadvlade Velike Britanije pod upravo Avstralije.

Leta 1960 je bil izstreljen vremenski satelit Tiros 2.

Leta 1979 je bil v Dublinu član Irske republikanske armade Thomas McMahon obsojen na dosmrtno ječo zaradi umora Lorda Mountbattna.

Leta 1980 je v več potresih, ki so prizadeli južno Italijo, umrlo okoli 4.800 ljudi.

Leta 1985 je oboroženi ugrabitelj ugrabil letalo egipčanske družbe, ki je bilo na poti iz Aten v Kairo. Ko je letalo pristalo na Malti, so vanj vdrli egipčanski komandosi, ki so prevzeli oblast nad letalom. Pri tem je umrlo 60 ljudi.

Leta 1989 se je na osrednjem Vaclavskem trgu v Pragi zbralo več kot 300.000 ljudi, ki so zahtevali demokratične spremembe v državi.

Leta 1996 je bilo ugrabljeno letalo etiopskega letalskega prevoznika, ki je nato strmoglavilo v Indijski ocean, saj mu je v bližini Komorov zmanjkalo goriva. Umrlo je 127 ljudi.

Leta 1999 je predsednik Združenih držav Amerike Bill Clinton obiskal Kosovo, kjer se je pri Uroševcu srečal z ameriškimi vojaki in se pogovarjal s predstavniki Srbov in kosovskih Albancev o rešitvi krize na tem območju.

Leta 2003 je gruzijski predsednik Eduard Ševarnadze po večtedenskih protestih odstopil.