Rodil se je 11. marca 1811 v Saint-Loju. Le Verrier je začel poklicno življenje kot kemik v Gay-Lussacovem laboratoriju, kjer je delal obetajoče raziskave s spojinami fosforja z vodikom in kisikom. Ukvarjal se je z vprašanji nebesne mehanike, nadaljeval Laplaceovo delo in še z večjo natančnostjo dokazal stabilnost Osončja.

Arago ga je kot pomočnika opozoril, da bi bilo potrebno gibanje Merkurja natančneje preučiti. Njegovi natančni računi so pokazali, da njegovo prisončje prehiteva za 40"/stoletje kot je napovedala Newtonova teorija. Leta 1845 je bil Le Verrier prepričan, da je med Merkurjem in Soncem še neodkrit planet. Imenoval ga je Vulkan, po rimskem bogu ognja, ker bi moral biti zelo vroč, saj bi zaradi bližine Sonca celo žarel.

Ko je skušal izračunati odstopanje gibanja Merkurjeve elipse, se je zdelo počasnejše kot dejansko gibanje planetov. Iz tega je tudi sklepal, da so Venerino maso izračunali premajhno in da so njeno maso napačno prenesli na vpliv Merkurja. Vendar se je bolj nagibal k zamisli, da Merkurjev tir premika neznan planet. Na osnovi Lescarbaultovih računov je Le Verrier ocenil Vulkanov premer na 500 km, oddaljenost od Sonca pa 21,0652 x 109 m, kar je približno tretjina Merkurjeve in sedmina Zemljine polosi. Obhodna doba planeta naj bi bila 19 dni in 17 ur.

Le Verrier si je s svojimi raziskavami Merkurjevega tira leta 1846 pridobil mesto v Francoski akademiji znanosti. Tega leta je za svoje znanstvene dosežke prejel Copleyevo medaljo Kraljeve družbe iz Londona. V letih od 1855 do 1877 (v letu 1859) je še natančneje dognal, da se perihelij merkurjevega elipsoidnega tira premika za še dodatnih 38"/stoletje več, kot je kazal njegov izračun motenj kroženja planeta okoli Sonca. Menil je, da je za motnje kroženja planeta kriv neki drugi, še neznani planet.

S pomočjo Galleja, kateremu je poslal vse svoje izračune, je ta v berlinskem observatoriju 23. septembra 1846 odkril planet Neptun. V navdušenju, ki je sledilo, se je med francoskimi astronomi rodilo gibanje, ki ga je vodil Arago, in zahtevalo, naj se planet imenuje Le Verrier. Sam Le Verrier je planet poimenoval po Neptunu, bogu morja, najbrž zaradi zelene barve planeta. V mesecu dni je Lassell v Cambridgeu odkril veliki Neptunov satelit in ga imenoval Triton, po Neptunovem sinu. Po Aragojevi smrti so Le Verrierja leta 1854 imenovali za direktorja Observatorija v Parizu.

Kot direktor se je ukvarjal z vsemi planeti Osončja in je natančneje kot kdorkoli prej izračunal popravke za tire, ki jih povzročajo medsebojne gravitacije. V letih od 1858 do 1877 so izhajali njegovi razvidi (evidence) za velike planete. Podobno kot Airy je bil tudi on togoten in nepriljubljen direktor, ki je iztisnil veliko dela od ljudi, ki so bili pod njim. Tisti, ki so imeli to smolo, da so morali delati pod njim, so ga tako sovražili, da so ga leta 1870 na zahtevo odstranili z direktorskega mesta. Ko je njegov naslednik leta 1872 umrl, je ponovno dobil to mesto, vendar z omejenimi pooblastili. Leta 1868 in 1876 mu je Kraljeva astronomska družba podelila Zlato medaljo.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 63 pr. n. št. se je rodil prvi rimski cesar Gaj Julij Cezar Oktavijan Avgust. Z njegovim vladanjem se je začelo 200 let trajajoče obdobje miru in razcveta Rimskega imperija. Potem ko je pranečak in posvojenec diktatorja Cezarja pobil vse svoje tekmece in dobil oblast v svoje roke, je začel na novo urejati rimsko državo. Obdržal je celotno staro oblast, vanjo pa uvrstil tudi vojaško oblast, ki je bila takrat neomejena. Njemu nasproti je stal rimski senat. Oktavijan je dobil častni vzdevek Avgustus - Vzišeni. Umrl je leta 14.

Leta 1122 se je z wormskim konkordatom končal investiturni spor med nemškim cesarjem Henrikom V. in rimskim papežem Kalistom II.

Leta 1215 se je rodil Džingiskanov vnuk, mongolsko-kitajski cesar kan Kublaj. Mongolski imperij kana Kublaja je segal čez večino Evrope in Azije. Svoj dvor je imel v Pekingu. Veliki kan je vzbujal stran in grozo kot mogočni vojskovodja. Kan Kublaj je Marca Pola postavil za upravnika province Jangčov, ki je ležala severovzhodno od Nankinga. Umrl je 18. februarja 1294 v Pekingu.

Leta 1253 je umrl češki kralj Vaclav I. Premysl, ki si je podredil Avstrijo ter s pomočjo nemških kolonistov in rokodelcev razvil Češko v močno državo z napredno kulturo.

Leta 1785 se je rodil švedski odvetnik, prevajalec in izumitelj Per Georg Scheutz.

Leta 1791 se je rodil nemški astronom Johann Franz Encke.

Leta 1819 se je rodil francoski fizik Armand-Hippolyte-Louis Fizeau.

Leta 1861 se je rodil nemški industrialec in inženir Robert Bosch, ustanovitelj obratov za elektrotehnične in finomehanične izdelke. Izumil je magnetni vžig za motorje. Prvi je začel izdelovati električno opremo za avtomobile.

Leta 1862 je Otto von Bismarck postal pruski premier.

Leta 1850 je umrl urugvajski narodni junak Jose Gervasio Artigas.

Leta 1873 je umrl francoski astronom Jean Chacornac.

Leta 1882 je umrl nemški kemik Friedrich Wöhler.

Leta 1890 se je rodil nemški feldmaršal Friedrich Paulus. Med drugo svetovno vojno je bil poveljnik 6. armade. Leta 1943 so ga skupaj z armado obkolili in ujeli pri Stalingradu. Paulus je Hitlerja predtem prosil za dovoljenje za umik, dovoljenja zanj pa ni dobil. Hitler mu je ukazal brezpogojno obrambo, dokler ga ne bi osvobodile druge enote, pa bi dobival oskrbo po zraku. Paulusa naj bi rešil feldmaršal Erich von Manstein. Ker pa Hitler nikakor ni hotel dopustiti umika, je bila 6. armada obsojena na uničenje. Sovjeti so izvedli novo ofenzivo in kmalu so zasedli življenjsko pomembno letališče. Von Paulusa je Hitler povišal v feldmaršala, s čimer je namignil, naj se ne preda in naj raje naredi samomor, kajti noben nemški feldmaršal se še ni predal. Umrl je 1. februarja 1957 v Dresdnu.

Leta 1916 se je v Magliah rodil italijanski premier Aldo Moro, ki so ga 16. marca 1978 ugrabili pripadniki teroristične organizacije Brigade rosse - Rdeče brigade. Morovo truplo so našli 54 dan po ugrabitvi, 9. maja, v parkiranem avtomobilu v središču Rima. Aldo Moro je bil zagovornik zmernih socialnih reform. V svoji politični karieri je bil večkrat minister, v letih 1974-76 pa predsednik vlade in stranke.

Leta 1918 je britanska 15. konjeniška brigada napadla Haifo.

Leta 1932 se je Kraljevina Hidžas in Nedžd preimenovala v Saudsko Arabijo, ki je edina država na svetu, ki se imenuje po vladajoči rodbini.

Leta 1938 so v New Yorku zakopali časovno kapsulo, v kateri so med drugim ženski klobuk, moška pipa in mikrofilmi, ki naj bi jo zanamci odprli leta 939.

Leta 1939 je umrl avstrijski nevropsihiater judovskega rodu Sigmund Freud. Rodil se je 6. maja 1856. Freud je utemeljitelj psihoanalize in je med prvimi globinsko in dinamično tolmačil duševne pojave, poudarjal je vlogo spolnega nagona. S svojimi deli Psihopatologija vsakdanjega življenja, Nelagodje v kulturi in drugimi je močno vplival na mišljenje v 20. stoletju. Njegovo najpomembnejše delo je Razlaga sanj.

Leta 1940 je Japonska napadla Indokino.

Leta 1942 je britanska vojska zavzela Tananarive.

Leta 1942 je italijanska vojska uničila nelegalno partizansko tiskarno Tehnika v Ljubljani.

Leta 1943 je bil na Slovenskem sprejet sklep o ustanovitvi slovenske domobranske legije.

Leta 1950 je Kongres Združenih držav Amerike sprejel znameniti Wood-Maccurranov zakon o notranji varnosti. Z njim se je začela protikomunistična gonja v ZDA.

Leta 1973 je umrl škotski pedagog Alexander Sutherland Neil, znan po tem, da je leta 1924 ustanovil internatsko šolo Summerhill, kjer je poskušal v praksi dokazati svoja načela vzgoje brez zatiranja. Rodil se je 17. oktobra 1883.

Leta 1983 je umrl slovenski matematik Rajko Jamnik.

Leta 1991 je Armenija postala neodvisna država.

Leta 1995 je umrl nemški astronom Albrecht Otto Johannes Unsöld.

Leta 2004 so prometu predali največji in najdaljši slovenski viadukt Črni Kal.