Rodil se je v Sigmaringnu na jugozahodu Nemčije kot sin princa Leopolda von Hohenzollerna Sigmaringna in princese Antonie Portugalske. Ker sta se njegov oče in starejši brat odpovedala romunskemu prestolu, je novembra 1888 postal naslednik kralja Carola I., ki ni imel otrok.

Leta 1893 se je Ferdinand poročil s svojo sorodnico, edinburško princeso Marie. V zakonu so se paru rodili trije sinovi (eden je umrl že kot otrok) in tri hčerke. Ker je bila Marie možu nezvesta, hčerke niso bile njegove, oče Ileane in Mircee je bil Barbu Stirbey, Mariin oče pa ruski nadvojvoda Boris Vladimirovič.

Med prvo svetovno vojno je Ferdinand podprl zaveznike, zato ga je dal cesar Wilhelm II. izbrisati iz registra družine Hohenzollern, papež Benedikt XV. pa ga je izobčil. Romunija je leta 1917 zaustavila nemški prodor do Moldavije, potem ko so Nemci že zavzeli del države, na drugi strani pa so že bili boljševiki. Na začetku leta 1918 je Ferdinand zavrnil podpis bukareške pogodbe, s katero bi se predal. Po koncu vojne je nastala nova država – kraljevina Romunija se je združila z Besarabijo, Bukovino in s Transilvanijo. 15. oktobra 1922 je bil Ferdinand okronan za kralja nove države.

Ferdinanda je po njegovi smrti 20. julija 1927 nasledil vnuk Michael.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 79 je izbruhnil 1.281 metrov visok ognjenik Vezuv. Vezuv (italijansko Vesuvio, latinsko Vesuvius) je vulkan ob obali Neapeljskega zaliva, ki leži približno deset kilometrov vzhodno od Neaplja v južni Italiji.

Leta 79 je umrl rimski pisec, učenjak in častnik Plinij starejši.

Leta 410 so Vizigoti pod vladarjem Alarikom prvič zavzeli Rim in ga oplenili, kar simbolizira propad zahodnega rimskega cesarstva.

Leta 1198 se je rodil škotski kralj Aleksander II.

Leta 1572 je umrl francoski admiral in voditelj hugenotov Gaspard de Coligny. Rodil se je 16. februarja 1519. Admiral je postal leta 1552. Pristopil je h kalvinizmu in skupaj s princem Ludvikom I. Condejskim vodil hugenote. Na svojo stran je skušal pridobiti tudi kralja Karla IX. in ga spodbuditi, da bi podprl nizozemsko nasprotovanje Španiji. S tem si je nakopal sovraštvo Karlove matere Katarine Medičejske in bil na njeno pobudo v šentjernejski noči, 24. avgusta 1572, umorjen.

Leta 1685 se je Janez Vajkard Valvasor udeleži ribolova v Cerkniškem jezeru in ga natančno popisal.

Leta 1759 se je rodil angleški aktivist proti suženjstvu William Wilberforce.

Leta 1832 je umrl francoski matematik in fizik Nicolas Léonard Sadi Carnot.

Leta 1863 se je rodil hrvaški raziskovalec Dragutin Lerman.

Leta 1888 je umrl nemški matematik in fizik Rudolf Julius Emanuel Clausius.

Leta 1899 so v Krapini odkrili ostanke neandertalca.

Leta 1902 se je rodil francoski zgodovinar Fernand Braudel.

Leta 1929 se je v Jeruzalemu rodil palestinski voditelj Jaser Arafat. Mesto in datum njegovega rojstva nista zanesljiva, rodil naj bi se 4. avgusta 1929 v Kairu. Študiral je na kairski univerzi od leta 1952 do 1956. Istega leta je bil med soustanovitelji Palestinskega narodnoosvobodilnega gibanja – Al Fatah, leta 1968 pa je postal vodja PLO. Predsednik razglašene, uradno pa nepriznane neodvisne države je postal leta 1988. Skupaj z Jicakom Rabinom in Šimonom Peresom je prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1936 sta francoska in britanska vlada sprejeli sklep o prepovedi prodaje orožja Španski republiki. Sklep je potrdila tudi Nemčija, vendar je vsemu navkljub še vedno pošiljala orožje generalu Francu.

Leta 1939 so v Združenem kraljestvu razglasili splošno vojaško mobilizacijo.

Leta 1940 je v Berlinu umrl nemški inženir, izumitelj nipkovske plošče, Paul Gottlieb Nipkow. Velja za očeta televizije.

Leta 1941 so na dvorišču mariborskih zaporov ustrelili znane komuniste: Slavo Klavoro, Slavka Šlandra in Franja Vrunča.

Leta 1943 je bil Heinrich Himmler imenovan za notranjega ministra tretjega rajha.

Leta 1944 se je rodil ameriški astronavt Gregory Bruce Jarvis.

Leta1950 se je rodil ameriški astronom Marc Aaronson.

Lata 1954 je umrl brazilski predsednik Getúlio Dornelles Vargas.

Leta 1968 je Francija opravila prvi poskus z vodikovo bombo in tako postala peta velesila s tem orožjem.

Leta 1991 je po poskusu izvedbe državnega udara v Sovjetski zvezi z mesta voditelja države odstopil Mihail Gorbačov.

Leta 1991 je Ukrajina postala neodvisna republika, članica Skupnosti neodvisnih držav. Do tega leta je bila zvezna republika v Sovjetski zvezi.