Projekt Apollo se imenuje serija poletov, v katerih je sodelovala človeška posadka pod vodstvom ZDA in ki je potekal od leta 1961 do 1972. Njegov cilj je bil pristanek na Luni in uspešna vrnitev na Zemljo. Prvi je to dosegel Apollo 11 leta 1969.

Program Apollo je potekal še v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, dokler se niso začela znanstvena raziskovanja Zemljinega naravnega satelita. V samem projektu je vesoljcem šestkrat uspelo, da so pristali na Luni. Program Apollo je bil drugi tovrstni program Združenih držav, njegov predhodnik je bil program Mercury, naslednik pa Gemini.

Apollo je projekt Eisenhowerjeve administracije, ki je želela nadaljevati delo, ki ga je začrtal že Mercury. Predsednik Kennedy pa je program Apolla pospešil z neomejenimi denarnimi sredstvi, saj je želel, da bi Američani v času hladne vojne čim prej pristali na Luni in premagali Ruse v osvajanju vesolja.

Sam projekt Apollo je vseboval 11 poletov s človeško posadko. Prvi Apollo je bil označen s številko sedem, zadnji pa s 17. Vse rakete so izstrelili iz Kennedyjevega vesoljskega centra na Floridi. Apollo 4, 5 in 6 so bile testne rakete brez posadke (uradno Apollo 2 in 3 nista obstajala), Apollu 1, v katerem so zaradi požara v lunarnem modulu umrli trije člani posadke, pa so oznako projekta dodali pozneje.

Misija Apolla 7 in 9 je bila kroženje v Zemljini orbiti, misija Apolla 8 in 10 je bila kroženje v Lunini orbiti, cilj vseh preostalih pa je bil pristanek na Luni. Od vseh drugih sedmih misij le eni ni uspelo, da bi pristala na Luni, to je bil Apollo 13. Edini od Apollov, ki je imel na krovu tudi astronavta – znanstvenika je bil Apollo 17. Na začetku so bile načrtovane še tri dodatne misije na Luno (Apollo 18, 19 in 20), ki pa so jih zaradi krčenja proračuna Nasi niso izvedli.

Poleg tega je Nasa sredstva raje namenila razvoju Space Shuttla. Celotni program Apollo je tedaj stal 25,4 milijarde dolarjev (leta 2005 to znaša 135 milijard dolarjev), posadke, ki so pristale na Luni, pa so nazaj na Zemljo prinesle 381,7 kilograma kamenja in zemlje. Večina teh materialov je zdaj shranjenih v laboratoriju Lunar Receiving Laboratory v Houstonu. Sicer pa so na vsakem poletu sodelovali trije člani posadke.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1567 je bila odstavljena škotska kraljica Marija Stuart.

Leta 1652 se je rodil ljubljanski trgovec in mecen Jakob Schell plemeniti Schelenburg. Umrl je leta 1732.

Leta 1701 je bilo ustanovljeno mesto Detroit.

Leta 1775 se je rodil francoski pustolovec in detektiv Francois-Eugene Vidocq.

Leta 1783 se je v Caracasu rodil južnoameriški revolucionar in narodni buditelj Simón José Antonio de la Santísima Trinidad Bolívar Palacios y Blanco. 17. decembra 1819 je postal predsednik Kolumbije. V letih od 1819 do 1824 je v hudih bojih osvobodil Venezuelo, Edvador, Peru in po njem imenovano Bolivijo izpod španske oblasti. Bolivija si je ime po tem revolucionarju nadela leta 1825. Umrl je 17. decembra 1830 v Santa Marti.

Leta 1786 se je rodil francoski geograf in matematik Joseph Nicolas Nicollet.

Leta 1847 je odprava 148 mormonov pod vodstvom Brighama Younga po 17 mesecih prispela v dolino Slanega jezera (Salt Lake), kjer je nastalo mesto Salt Lake City.

Leta 1856 se je rodil francoski matematik Charles-Emile Picard.

Leta 1862 je umrl ameriški predsednik Martin Van Buren.

Leta 1866 so Tennessee kot prvo državo po ameriški državljanski vojni spet sprejeli v Združene države Amerike.

Leta 1897 se je rodila ameriška letalka Amelia Mary Earhart, ki je leta 1937 želela kot prva ženska preleteti svet, a je v Tihem oceanu za njo za vedno izginila vsaka sled.

Leta 1911 je Hiram Bingham odkril Machu Picchu.

Leta 1923 je bil v Lozani sklenjen sporazum, po katerem so bile priznane sedanje turške meje. Po mirovni pogodbi v Sevresu na versajski mirovni konferenci so deli vzhodne obale Egejskega morja okrog mesta Izmir – Smirna pripadli Grčiji, anatolski polotok pa je bil razdeljen. Ob Črnem morju je nastala posebna država Armenija. Dogovor pa je sprožil hud nacionalni odpor, ki ga je vodil Mustafa Kemal. Grška vojska je vdrla iz Izmira v notranjost, kjer je bila premagana. Po miru v Lozani je približno milijon in pol Grkov in pol milijona Armencev moralo zapustiti državo.

Leta 1927 so odprli Meninova vrata na vojno pokopališče v Jepru.

Leta 1929 je začel veljati pariški pakt, čigar zaveznice so se zavezale, da se bodo izogibale medsebojni vojni.

Leta 1943 so zavezniška letala bombardirala Hamburg, v napadu je umrlo okrog 30.000 ljudi.

Leta 1943 je fašistični veliki svet izglasoval nezaupnico italijanskemu ministrskemu predsedniku Benitu Mussoliniju. 26. julija 1943 je Italija dobila novo vlado pod vodstvom Pietra Badoglija in brez fašistov.

Leta 1944 je bilo osvobojeno prvo koncentracijsko taborišče Majdanek. To taborišče je delovalo od leta 1942 pri Lublinu na vzhodu Poljske. Pokončanih je bilo okoli 1.380.000 žrtev, predvsem Judov.

Leta 1944 se je rodil nemški terorist Jan-Carl Raspe.

Leta 1967 je francoski predsednik Charles de Gaulle med obiskom Kanade
nagovoril montrealsko občinstvo z "Vive le Québec libre!" (Naj živi svobodni Quebec).

Leta 1974 je umrl angleški fizik sir James Chadwick, ki je za svoje delo leta 1935 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1998 je Američan Russel Eugene Weston na Kapitolu v Washingtonu ustrelil dva policista.

Leta 2001 je bila ustanovljena separatistična politična stranka Zveza tajvanske solidarnosti.

Leta 2002 je bil James Traficant zaradi korupcije izključen iz ameriškega kongresa.

Leta 2002 je Alfred Moisiu postal predsednik Albanije.