Lopezova se je rodila v newyorški četrti Bronx. Foto: EPA
Lopezova se je rodila v newyorški četrti Bronx. Foto: EPA
Jennifer Lopez
Igralka, pevka, modna oblikovalka ... vse to in več je Jennifer. Foto: Reuters
Jennifer Lopez
Svetovno znana je postala z vlogo v filmu o umorjeni mehiški pevki Seleni. Foto: EPA
Marc Anthony in Jennifer Lopez
Marc je Jenniferin tretji mož. Foto: EPA
Na današnji dan se je rodil Francois-Eugene Vidocq.
Amelii Earhart podvig ni uspel.
Tudi Mussolinijeva vnukinja Alessandra se je odločila za politično kariero. Foto: EPA
Charles de Gaulle je bil francoski predsednik.
Plovilo Apollo 11 so izstrelili v vesolje 16. julija leta 1969. Foto: EPA

Rodila se je v Bronxu portoriškima staršema Guadalupe Rodríguez in Davidu Lópezu. Ima dve sestri, Lyndo in Leslie.

Starša sta bila do vseh treh deklet izredno stroga – niso smele zamuditi niti enega dneva pouka in nobene maše. J. Lo si je ure plesa in petja plačevala od 16. leta naprej. Po enem semestru je pustila študij in se posvetila plesni karieri. Tedaj je delala v odvetniški pisarni, učila ples, vse noči pa je preplesala po klubih na Manhattnu.

Iz protesta se je odselila od doma in več mesecev živela v plesnem studiu, saj ni zaslužila dovolj, da bi plačevala stanovanje. Prvi resni plesni nastop se je ponudil leta 1991, ko je začela sodelovati pri oddaji In Living Color. Sledilo je več majhnih plesnih vlog v filmih in nanizankah, nato je leta 1993 zaplesala v videospotu Janet Jackson z naslovom That's The Way Love Goes. Na velikih platnih se je pojavila dve leti kasneje. Ob boku Wesleyja Snipesa je zaigrala v filmu Money Train, sledila pa je komedija Jack z Robinom Williamsom in leta 1997 še triler Blood and Wine z Jackom Nicholsonom.

Svetovno znana je postala s filmom Selena. 1. junija 1999 je izdala svoj prvi album On The 6. Sledili so novi albumi in singli, ki so posegli po prvih mestih glasbenih lestvic. Trikrat je zapela tudi s sedanjim možem Marcom Anthonyjem. 17. oktobra letos naj bi izšel njen prvi album v španščini, Como Ama Una Mujer. Od leta 2001 je mogoče kupiti tudi oblačila znamke JLO by Jennifer Lopez, ki jih oblikuje skupina Warnaco Group.. Linija oblačil vsebuje oblačila za ženske – od hlač, majic, dežnikov, plaščev, torbic, pasov, seksi spodnjega perila do klobukov, rokavic in nakita. Tu so seveda tudi parfumi – leta 2002 je poslala na trg Glow by J.Lo, oktobra 2003 pa Still in parfum, posvečen njenemu drugemu domu Miamiju Miami Glow by J.Lo. Za božič 2005 je na prodajne police prišel vonj Live by Jennifer Lopez, za valentinovo 2006 pa še Love At First Glow by J.Lo.

Jennifer je bila poročena trikrat. Njen prvi mož, s katerim se je poročila 22. februarja 1997, je bil Ojani Noa. Ločila sta se januarja 1998. Od leta 1999 do 2001 je bil njen intimni prijatelj raper in producent Sean Diddy Combs, s katerim sta se razšla na valentinovo 2001. Drugi mož je bil njen plesalec Chris Judd, s katerim sta se spoznala med snemanjem videospota Love Don't Cost A Thing. Par se je poročil 29. septembra 2001, ločila pa sta se junija 2002. Oktobra 2002 je Lópezova objavila zaroko z igralcem Benom Affleckom. Poroko, ki je bila načrtovana za 14. september 2003, so le nekaj dni prej odpovedali. Par se je razšel, pobotal in nato dokončno razšel januarja 2004. Jennifer ni bila dolgo sama, 5. junija 2004 se je poročila z Marcom Anthonyjem.



Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1567 je bila odstavljena škotska kraljica Marija Stuart.

Leta 1652 se je rodil ljubljanski trgovec in mecen Jakob Schell plemeniti Schelenburg. Umrl je leta 1732.

Leta 1701 je bilo ustanovljeno mesto Detroit.

Leta 1775 se je rodil francoski pustolovec in detektiv Francois-Eugene Vidocq.

Leta 1783 se je v Caracasu rodil južnoameriški revolucionar in narodni buditelj Simón José Antonio de la Santísima Trinidad Bolívar Palacios y Blanco. 17. decembra 1819 je postal predsednik Kolumbije. V letih od 1819 do 1824 je v hudih bojih osvobodil Venezuelo, Edvador, Peru in po njem imenovano Bolivijo izpod španske oblasti. Bolivija si je ime po tem revolucionarju nadela leta 1825. Umrl je 17. decembra 1830 v Santa Marti.

Leta 1786 se je rodil francoski geograf in matematik Joseph Nicolas Nicollet.

Leta 1847 je odprava 148 mormonov pod vodstvom Brighama Younga po 17 mesecih prispela v dolino Slanega jezera (Salt Lake), kjer je nastalo mesto Salt Lake City.

Leta 1856 se je rodil francoski matematik Charles-Emile Picard.

Leta 1862 je umrl ameriški predsednik Martin Van Buren.

Leta 1866 so Tennessee kot prvo državo po ameriški državljanski vojni spet sprejeli v Združene države Amerike.

Leta 1897 se je rodila ameriška letalka Amelia Mary Earhart, ki je leta 1937 želela kot prva ženska preleteti svet, a je v Tihem oceanu za njo za vedno izginila vsaka sled.

Leta 1911 je Hiram Bingham odkril Machu Picchu.

Leta 1923 je bil v Lozani sklenjen sporazum, po katerem so bile priznane sedanje turške meje. Po mirovni pogodbi v Sevresu na versajski mirovni konferenci so deli vzhodne obale Egejskega morja okrog mesta Izmir – Smirna pripadli Grčiji, anatolski polotok pa je bil razdeljen. Ob Črnem morju je nastala posebna država Armenija. Dogovor pa je sprožil hud nacionalni odpor, ki ga je vodil Mustafa Kemal. Grška vojska je vdrla iz Izmira v notranjost, kjer je bila premagana. Po miru v Lozani je približno milijon in pol Grkov in pol milijona Armencev moralo zapustiti državo.

Leta 1927 so odprli Meninova vrata na vojno pokopališče v Jepru.

Leta 1929 je začel veljati pariški pakt, čigar zaveznice so se zavezale, da se bodo izogibale medsebojni vojni.

Leta 1943 so zavezniška letala bombardirala Hamburg, v napadu je umrlo okrog 30.000 ljudi.

Leta 1943 je fašistični veliki svet izglasoval nezaupnico italijanskemu ministrskemu predsedniku Benitu Mussoliniju. 26. julija 1943 je Italija dobila novo vlado pod vodstvom Pietra Badoglija in brez fašistov.

Leta 1944 je bilo osvobojeno prvo koncentracijsko taborišče Majdanek. To taborišče je delovalo od leta 1942 pri Lublinu na vzhodu Poljske. Pokončanih je bilo okoli 1.380.000 žrtev, predvsem Judov.

Leta 1944 se je rodil nemški terorist Jan-Carl Raspe.

Leta 1967 je francoski predsednik Charles de Gaulle med obiskom Kanade nagovoril montrealsko občinstvo z "Vive le Québec libre!" (Naj živi svobodni Quebec).

Leta 1969 se je Apollo 11, v katerem so bili Neil A. Armstrong, Michael Collins in Edwin Aldrin, po pristanku na Luni vrnil na Zemljo.

Leta 1974 je umrl angleški fizik sir James Chadwick, ki je za svoje delo leta 1935 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1998 je Američan Russel Eugene Weston na Kapitolu v Washingtonu ustrelil dva policista.

Leta 2001 je bila ustanovljena separatistična politična stranka Zveza tajvanske solidarnosti.

Leta 2002 je bil James Traficant zaradi korupcije izključen iz ameriškega kongresa.

Leta 2002 je Alfred Moisiu postal predsednik Albanije.