Kot najstnico so jo opazili lovci na talente in kaj kmalu se je znašla na naslovnicah modnih časopisov in revij.

Rjavolasa in rjavooka 178 centimetrov visoka manekenka je najbolj znana po svoji fotografiji, ki so jo objavili na naslovnici revije Sports Illustrated Swimsuit Issue leta 2003 in po poziranju za modno hišo Victoria’s Secret.

Sicer pa se je manekenka v reviji Sports Illustrated Swimsuit Issue pojavila od leta 2001 do leta 2006 kar šestkrat zapored. 3. junija 2004 je bila ena izmed sodnic na lepotnem tekmovanju za 53. mis universe v ekvadorskem Quitu.

Ko je Indonezijo leta 2004 prizadel potres, ki so mu sledili cunamiji, je bila na dopustu v tajskem letovišču Kao Lak skupaj s svojim zaročencem, angleškim fotografom Simonom Atleejem.

Simon je v cunamiju umrl, Petra pa je bila huje poškodovana. Med drugim je imela zlomljeno medenico, več notranjih poškodb, več ur pa se je gola oprijemala palme. Tri tedne je preživela v eni izmed tajskih bolnišnic, nato pa so jo odpeljali domov, kjer je v bolnišnici preživela še tri tedne.

O tragediji, ki jo je doletela, je Nemcova prvič spregovorila v oddaji Primetime Live, ki jo vodi Diane Sawyer, 9. marca 2005. O tragediji je napisala knjigo, ki jo je naslovila preprosto Love Always, Petra. Knjiga je izšla decembra 2005, v njej pa manekenka opisuje svoje življenje v komunistični Češkoslovaški, razpad države in njeno življenje s Simonom, kako sta se zaljubila in zaročila.

Petra je v svoji karieri posnela tudi več oglasov za različna podjetja, za Benetton, Bulgari Sunglasses, Cartier, Clarins, Cortefiel, Dirk Bikkembergs, Graff, HS, Intimissimi, Lancaster, La Perla, Maindenform, Max Factor, Pantene Pro-V, Passport, Playtex, Rampage, Schwarzkopf, Sports Illustrated, Victoria's Secret in Wild Orchid.

Ima mlajšo sestro Olgo, njeni hobiji pa so ples in potapljanje, mere pa 84-61-86, nosi obleko številka 34 in čevlje številka 39.

Drugi dogodki, ki so se zgodili na današnji dan ...

Leta 1314 v bitki pri Bannockburnu Škoti pod vodstvom Roberta Brucea premagali Angleže in ponovno pridobili neodvisnost.

Leta 1441 je bil ustanovljen kolidž Eton.

Leta 1497 je John Cabot pristal na obali Nove Fundlandije ali Cape Bretona in tako prvi po Vikingih odkril to področje.

Leta 1509 je bil Henrik VIII. okronan za angleškega kralja.

Leta 1519 je umrla italijanska kneginja Lucrezia Borgia.

Leta 1534 je Jacques Cartier odkril Otok princa Edvarda.

Leta 1535 je bilo konec anabaptističnega upora v Münstru.

Leta 1597 je nizozemska odprava v Vzhodno Indijo dosegla Bantam na otoku Java.

Leta 1662 so Nizozemci neuspešno poskušali zasesti Macao.

Leta 1664 je bila ustanovljena kolonija New Jersey.

Leta 1692 je bilo ustanovljeno mesto Kingston na Jamajki.

Leta 1717 je bila v Londonu ustanovljena prva prostozidarska loža, od koder se je prostozidarstvo začelo širiti po Evropi.

Leta 1793 je bila sprejeta prva republikanska ustava v Franciji.

Leta 1812 je Napoléon Bonaparte napadel Rusijo.

Leta 1859 je v bitki pri Solferinu francosko-piemontska vojska premagala avstrijsko. Bitka se je razvnela vse od San Marina, Solferina in Castiglionu v veliki želji Italijanov po lastni enotni državi. V boju je sodelovalo ogromno število vojakov, okoli 300.000, od katerih je bilo samo v enem dnevu ranjenih ali ubitih 40.000 ljudi. Pogled na krvavo bojišče je pretresel Henrija Dunanta, da je napisal knjigo in vse svoje življenje posvtil boju za mir in lajšanje trpljenja civilnega prebivalstva in ranjencev. Iz njegove ideje nudenja pomoči se je razvil mednarodni Rdeči križ.

Leta 1861 se je Tennessee kot 11. zvezna država odcepil od ZDA.

Leta 1880 je bila prvič zapeta bodoča kanadska himna O Canada.

Leta 1883 se je rodil avstrijsko-ameriški fizik Victor Franz Hess, ki je leta 1936 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1908 je umrl 22. in 24. ameriški predsednik Stephen Groover Cleveland.

Leta 1910 je Japonska napadla Korejo.

Leta 1913 sta Grčija in Srbija razveljavili zavezništvo z Bolgarijo.

Leta 1915 se je v Chicagu prevrnil parnik Eastland, pri čemer je 800 ljudi izgubilo življenje.

Leta 1918 so Nemci začeli s topom Debela Berta obstreljevati Pariz.

Leta 1932 se je z vojaškim udarom končala kraljeva absolutna oblast v Tajski.

Leta 1940 sta Francija in Italija podpisali premirje.

Leta 1941 je Nemčija zasedla Vilno, Kaunas in Brest-Litovsk.

Leta 1942 je Charles de Gaulle podpisal sporazum med Svobodno Francijo in notranjim odporniškim gibanjem.

Leta 1944 je dansko odporniško gibanje porušilo največjo tovarno orožja v Kopenhagnu.

Leta 1948 je Sovjetska zveza zaprla vse kopenske in vodne poti do Berlina. Nastopila je tako imenovana berlinska blokada, ki sta jo Velika Britanija in Združene države Amerike pretrgali tako, da sta uvedli zračni most za nemoteno preskrbovanje mesta. 11 mesecev so mesto oskrbovali s hrano, kurjavo in zdravili.

Leta 1950 se je začela korejska vojna.

Leta 1959 so uradno odprli prekop sv. Lovrenca. To veliko vodno pot so skupaj zgradile ZDA in Kanada, povezuje pa Velika severnoameriška jezera z Atlantskim oceanom.

Leta 1963 je Velika Britanija Zanzibarju dodelila notranjo samoupravo.

Leta 1975 je v strmoglavljenju Boeinga 727 pri New Yorku izgubilo življenje 113 ljudi.

Leta 1983 se je prva ameriška astronavtka, Sally Ride, vrnila na Zemljo.

Leta 1983 je bil Jaser Arafat izgnan iz Damaska.

Leta 1991 je slovenska skupščina določila sedanjo slovensko zastavo in grb.