Bila je edina žena kralja rock’n’rolla Elvisa Presleyja. Njen biološki oče James Wagner, ki je bil pilot, je umrl v letalski nesreči, ko je bila Priscilla še dojenčica. Njena mati Anna Lillian Iversen se je nato znova poročila s poročnikom ameriških letalskih enot Paulom Beaulieujem.

Ko je Elvis služil vojaški rok v Zahodni Nemčiji, je bila tam skupaj z družino tudi 14-letna Priscilla Ann. Par se je spoznal v Wiesbadnu, kaj kmalu pa je pevec prepričal Beaulieujeve, da so pustili mladoletno Priscillo, da se preseli k njegovemu očetu Vernonu in njegovi tedanji ženi v Memphis, kjer jima je Elvis kupil hišo na Heritage Driveu.

Tedaj 17-letna Priscilla je na koncu pregovorila mamo, da jo je lahko očim peljal v Los Angeles, kjer je Presley tedaj snemal film Fun in Acapulco. Ko sta se Paul in Elvis dogovorila o pravilih, ki se jih je moralo dekle držat, jo je Paul odpeljal k Vernonu Presleyju in jo vpisal v šolo.

Tako je od leta 1962 Priscilla živela v Memphisu, počasi pa se je preselila v Graceland, kjer je sprva preživljala le redke noči.

V svoji avtobiografiji Elvis in jaz (Elvis and Me) je kasneje zapisala, da sta v njeni spalnici preživela več ur, pri tem pa se je pevec ni niti dotaknil. V knjigi je dodala, da sta prvič spala skupaj šele na poročno noč.

Par se je poročil 1. maja 1967, njuna edinka pa je na svet prijokala natanko devet mesecev kasneje, 1. februarja 1968.

Februarja 1972 sta začela živeti ločeno, oktobra 1973 sta se tudi uradno ločila, skrbništvo nad Liso Marie pa sta si razdelila.

Priscilla se je prvič pojavila na televizijskih ekranih leta 1980, ko je bila sovoditeljica serije oddaj TV-hiše ABC z naslovom Those Amazing Animals. Med letoma 1983 in 1988 je kot Jenna Wade igrala v nanizanki Dallas in v trilogiji Gola pištola, v kateri je blestel Leslie Nielsen.

Od leta 1984 do 2006 je živela z brazilskim režiserjem in scenaristom Marcom Garibaldijem, s katerim ima sina Navaroneja, rojenega 1. marca 1987. Skupaj s hčerko je leta 2005 izdala knjigo z naslovom Elvis by the Presleys.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1153 je Malcolm IV. postal škotski kralj.

Leta 1487 je bil prevarant Lambert Simnel v Dublinu okronan za kralja Edwarda VI.

Leta 1543 je umrl veliki astronom poljskega rodu Nikolaj Kopernik. Med drugim je dokazal, da Zemlja ni središče vesolja.

Leta 1626 je Peter Minuit kupil Manhattan.

Leta 1671 se je rodil toskanski nadvojvoda Gian Gastone de' Medici.

Leta 1686 se je rodil nemški fizik in inženir Gabriel Fahrenheit.

Leta 1689 je angleški parlament sprejel zakon o toleranci, s katerim je zaščitil vse protestante, vse katoličane pa je namerno izključil.

Leta 1738 je bila ustanovljena metodistična cerkev.

Leta 1743 se je rodil Jean Paul Marat, francoski revolucionar, sicer jakobinec, ki je zagovarjal revolucionarne spremembe v Franciji in pomagal strmoglaviti žirondiste.

Leta 1798 so se irski nacionalisti uprli proti Britancem v upanju, da bodo francoske sile vdrle na Irsko.

Leta 1810 se je v Argentini začel upor proti Špancem.

Leta 1819 se je rodila britanska kraljica Viktorija. Po njej viktorijanska doba pomeni čas največjega razcveta angleškega plemstva v 19. stoletju.

Leta 1822 je Ekvador postal neodvisna država.

Leta 1870 se je rodil južnoafriški premier Jan Christian Smuts, ki je umrl leta 1950.

Leta 1883 je bil Brooklynski most v New Yorku 14 dni po dokončani gradnji odprt za promet.

Leta 1895 je bil Oscar Wilde zaradi »nemorale« obsojen na zaporno kazen.

Leta 1899 so v Bostonu, ameriška zvezna država Massachusetts, odprli prvo javno garažno hišo v ZDA.

Leta 1900 si je Velika Britanija priključila Svobodno državo Oranje v Južni Afriki.

Leta 1930 je Amy Johnson pristala v avstralskem Darwinu in postala prva ženska, ki je preletela razdaljo od Anglije do Avstralije. Na 11 tisoč milj dolgo pot se je odpravila 5. maja.

Leta 1940 je Igor Ivanovič Sikorski izvedel prvi let z enorotorskim helikopterjem.

Leta 1941 je nemška bojna ladja Bismarck na severnem Atlantiku potopila angleško ladjo HMS Hood. Potop so preživeli le trije mornarji.

Leta 1943 je Josef Mengele postal vodja zdravniške službe v koncentracijskem taborišču Auschwitz.

Leta 1958 sta se tiskovni agenciji United Press in International News Service združili. Nastala je nova agencija – United Press International.

Leta 1962 je Malcolm Scott Carpenter v vesoljski kapsuli Aurora 7 trikrat obkrožil Zemljo.

Leta 1968 so študenti zažgali pariško borzo.

Leta 1976 je letalo concorde prvič poletelo iz Londona v Washington.

Leta 1991 je JLA ugrabil načelnika štaba mariborskega TO-ja Vladimirja Miloševiča in stotnika Milka Ozmeca, zato so vojaškim objektom izključili telefon in elektriko. Napetost med vojsko in slovenskimi oblastmi se je tako samo še stopnjevala.

Leta 1991 je Izrael začel izvajati operacijo Salomon, v kateri je evakuiral etiopske Jude v Izrael.

Leta 1993 je Eritreja postala od Etiopije neodvisna država.

Leta 1993 je Microsoft predstavil Windows NT.

Leta 1994 so bili štirje muslimanski fundamentalisti obsojeni vsak na 240 let zaporne kazni zaradi bombnega napada na Svetovni trgovinski center v New Yorku.

Leta 2000 so se izraelske vojaške enote po 22 letih okupacije popolnoma umaknile iz Libanona.

Leta 2001 se je v Jeruzalemu porušila poročna dvorana. Umrlo je 23 ljudi, več kot 200 pa jih je bilo ranjenih. Ta nesreča velja za najhujšo tragedijo med civilnim prebivalstvom v Izraelu.