Na prestolu je nasledila svojo polsestro Marijo I., umrla pa je brez dedičev, saj se ni nikoli poročila. Zato je znana tudi kot deviška kraljica. Angliji je vladala med burnim obdobjem njene zgodovine, ki se imenuje tudi elizabetinska ali zlata doba.

Zaznamovalo jo je večanje angleške moči in vpliva po svetu. Elizabeta, ki je bila po veroizpovedi protestantka, je bila jezljiva in včasih neodločna vladarica. Prav to pa jo je večkrat rešilo pred napačnimi porokami in političnimi odločitvami. Kot njen oče Henrik VIII. (njena mati je bila Anne Boleyn) se je ukvarjala s pisanjem in pesništvom.

Elizabeta I. je Cerkev razglasila za državno, zato jo je papež izobčil. Dala je usmrtiti Marijo Stuart. Med njeno vladavino so bile ustanovljene številne nove kolonije, v notranji politiki ji je uspelo obdržati ravnotežje in utrditi moč države.

V obdobju njenega vladanja so ustvarjali dramatiki William Shakespeare, Christopher Marlowe in Ben Jonson. Francis Drake je kot prvi Anglež obplul svet, Francis Bacon je predstavil svoje filozofske in politične nazore, pod Walterjem Raleighom in Humphreyjem Gilbertom se je začela tudi britanska kolonizacija Severne Amerike.

S kraljevskimi patenti je Elizabeta I. ustanovila nekatere znamenite organizacije, kot so Kolidž sv. Trojice v Dublinu (1592) in Britanska vzhodnoindijska družba (1600). Po Elizabeti nosi ime ameriška zvezna država Virginija. Na prestolu jo je nasledil škotski kralj James I.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 809 je umrl abasidski kalif Harun Al Rašid.

Leta 1455 je umrl papež Nikolaj V., s pravim imenom Tomaso Parentucelli oziroma Tomaso da Sarzana. Papež je postal leta 1447.

Leta 1490 se je rodil nemški znanstvenik Georg Agricola.

Leta 1835 se je v Sv. Petru pri Celovcu rodil znameniti fizik Jožef Stefan. Po njem se imenuje vodilni raziskovalni inštitut v Ljubljani. Največ je prispeval k vsem vejam sodobne fizike: k mehaniki, akustiki, termokemiji. Odkril je splošno enačbo za oscilatorno gibanje. Na področju elektrodinamike in magnetike je pokazal svojo teoretsko in eksperimentalno znanje. Pomladi leta 1883 je Stefan postal prvi predsednik Avstrijske družbe za električni inženiring, ki jo je pomagal tudi ustanoviti. Znani so njegovi zakoni: o toplotni prevodnosti plinov, Štefanov zakon o sevanju, zakon o dinamični teoriji plinske difuzije, o zakonih elektrodinamične indukcije.

Leta 1837 so v Kanadi državljani afriškega rodu dobili volilno pravico.

Leta 1874 se je rodil ameriški iluzionist Harry Houdini, s pravim imenom Ehrich Weiss, ki je bil znan po rešitvah iz nemogočih situacij. Umrl je leta 1926.

Leta 1878 se je potopila angleška fregata Eurydice. Umrlo je 300 ljudi.

Leta 1882 je na zdravniškem sestanku v Berlinu Robert Koch predstavil poročilo o jetiki, v katerem je oznanil, da je našel povzročitelja takrat najbolj razširjene in najbolj nevarne bolezni. Kmalu zatem je Robert Koch iznašel tudi zdravilo zanj.

Leta 1884 se je rodil nizozemski kemik in Nobelov nagrajenec Peter Debye.

Leta 1903 se je rodil nemški kemik in Nobelov nagrajenec Adolf Butenandt.

Leta 1909 se je rodil razvpiti bančni ropar Clyde Barrow, član roparskega dueta Bonnie & Clyde.

Leta 1917 se je rodil angleški molekularni biolog in Nobelov nagrajenec John Kendrew.

Leta 1923 je Grčija postala republika.

Leta 1930 se je rodil prvi predsednik Osrednjeafriške republike David Dacko.

Leta 1944 je 76 zapornikov pobegnilo iz taborišča Stalag Luft III. Pozneje so njihov pobeg prikazali v filmu Veliki beg (The Great Escape).

Leta 1945 so v Beogradu podpisali sporazum med jugoslovansko vlado in Unro, ki je Jugoslaviji pomagala s hrano, zdravili in oblačili.

Leta 1945 so Nemci odkrili in napadli bolnišnico Franjo. To je bila ena največjih in najbolje opremljenih partizanskih bolnišnic na Slovenskem.

Leta 1951 se je rodil ameriški modni oblikovalec Tommy Hilfiger.

Leta 1953 je umrla Mary iz Tecka, žena angleškega kralja Jurija V.

Leta 1974 je ameriško vesoljsko plovilo Mariner prvič fotografiralo površje Merkurja.

Leta 1976 so z državnim udarom odstavili argentinsko predsednico Isabello Peron.

Leta 1980 je med slovesno mašo v San Salvadorju ostrostrelec ubil salvadorskega nadškofa Óscarja Romera.

Leta 1989 se je zgodilo izlitje surove nafte iz tankerja Exxon Valdez v bližini obalnih voda Aljaske. Iz tankerja je takrat izteklo 11 milijonov galon nafte, ki je onesnažila okoli 1.300 milj obale.

Leta 1992 je Slovenija postala članica Kevsa (danes Ovse).

Leta 1998 so bili v pokolu v arkansaškem mestu Jonesboro ubiti štirje študentje in en učitelj. Deset ljudi je bilo ranjenih. Na študente sta streljala 11- in 13-letni deček.

Leta 1999 so se začeli napadi zveze Nato na ZR Jugoslavijo, ki so trajali do 10. junija istega leta. Za napad na Jugoslavijo je bilo uporabljenih 1.200 vojaških letal, ki so iz varne razdalje v 35.000 poletih odvrgla 20.000 bomb in raket v skupni teži 80.000 ton na civilno infrastrukturo in na 1.000 nevojaških objektov (šole, bolnišnice, farme, mostove, proge, muzeje in tovarne).

Leta 2002 je umrl argentinski znanstvenik, dobitnik Nobelove nagrade za medicino, César Milstein.

Leta 2003 je Arabska liga z 21:1 glasovala za resolucijo, v kateri je zahtevala takojšen in brezpogojen umik ameriških in angleških vojakov iz Iraka.