Rodila se je 13. junija 1882 v Peterhofu ruskemu carju Aleksandru III. in Mariji Fjodorovni, nekdaj danski princesi Dagmar. Olga je odraščala v palači Gatchina, njene guvernante, učitelji in starši pa so bili zelo strogi. Že kot zelo mlada se je začela ukvarjati z risanjem in slikanjem. Poleg tega je v Olginem, kjer je preživljala počitnice, ustanovila več dobrodelnih organizacij, med njimi sta bili tudi medicinska in izobraževalna organizacija za okoliško prebivalstvo.

Pri 19. letih, 9. avgusta 1901, se je nadvojvodinja poročila z vojvodo Petrom Aleksandrovičem von Oldenburgom. Dve leti kasneje je spoznala polkovnika Nikolaja Aleksandroviča Kulikovskega, s katerim je kmalu začela ljubezensko zvezo, moža pa je zaprosila za ločitev, saj zakon nikoli ni bil udejanjen. Njen brat, car Nikolaj II., je menil, da bo zveza razpadla, zato ji je dejal, da bo ločitev dovolil v roku sedmih let.

Leta 1916 je car uradno razveljavil zakon in dovolil poroko med Olgo in Nikolajem. Par se je poročil 14. novembra 1916 v cerkvi svetega Nikolaja v Kijevu. 12. februarja 1917 se je paru rodil prvi sin Tihon Nikolajevič Kulikovski. Med rusko revolucijo par ni želel zapustiti Rusije. Preselila sta se v Novominsko, kjer se je spomladi leta 1919 rodil njun drugi sin Juri Nikolajevič Kulikovski.

Kot zadnja članica družine Romanovih, ki bi lahko postala carica, je postala tarča Rdeče armade, zato je družina pobegnila v Rostov na Donu in se zatekla v rezidenco danskega konzula. Kmalu zatem je družina pobegnila na otok Büyükada v Dardanelah, nato pa je pot družino vodila v Beograd, kjer je bodoči kralj Aleksander predlagal, da se lahko naseli na enem od posestev. Olgina mati pa ji je pisala, naj pride k njej na Dansko, kamor se je družina kmalu preselila. Kmalu zatem, 13. oktobra 1928, je Maria Fjodorovna umrla.

Dvajset let kasneje se je Olgina družina znova selila, tokrat v Campbellville v Kanado. Po smrti moža leta 1958 se je sama preselila v stanovanje nad nekim frizerskim salonom v Torontu, kjer je umrla 24. novembra 1960. Njeni potomci so tako kot ona zaradi varnostnih razlogov spremenili priimek v Kulikovsky-Romanoff.

Ostali dogodki na današnji dan ...

Leta 380 je Teodozij I. tudi uradno vstopil v Konstantinopel.

Leta 642 je Teodor I. postal papež.

Leta 1541 je umrla žena škotskega kralja Jamesa IV. Margareta Tudor.

Leta 1583 je umrl francoski kardinal in kancler René de Birague.

Leta 1632 se je rodil nizozemski filozof judovskega rodu Baruch Benedictus Spinoza. Panteist je razvil strogi determinizem boga kot edine substance, katere glavna atributa sta mišljenje in razsežnosti ter katere modusi so vsa končna bitja. Najbolj znani sta njegovi deli Etika in teološko politični traktat.

Leta 1642 je holandski morjeplovec Abel Janson Tasman južno od Avstralije odkril otok in ga poimenoval Van Dimenova zemlja, ki so ga kasneje preimenovali v Tasmanijo - njemu v čast.

Leta 1655 se je rodil švedski kralj Charles XI.

Leta 1741 je umrla švedska kraljica Ulrika Eleonora.

Leta 1770 je umrl francoski zgodovinar Charles-Jean-Francois Hénault.

Leta 1784 je umrl 12. predsednik Združenih držav Amerike Zachary Taylor.

Leta 1785 je umrl nemški učenjak Philipp August Böckh.

Leta 1848 je umrl premier Velike Britanije Lord Melbourne.

Leta 1859 je bila objavljena knjiga angleškega naravoslovca Charlesa Darwina Nastanek vrst z naravnim izvorom.

Leta 1884 se je rodil izraelski predsednik Jicak Ben Zvi.

Leta 1904 je bil izumljen prvi uspešni goseničar.

Leta 1916 je v Londonu umrl izumitelj prvega avtomatskega orožja, pištole maxim, sir Hiram Stevens Maxim.

Leta 1925 se je rodil nizozemski fizik in Nobelov nagrajenec Simon van der Meer.

Leta 1926 se je rodil kitajski fizik in Nobelov nagrajenec Cung Dao Li.

Leta 1929 je umrl francoski državnik Georges Benjamin Clemenceau, premier med leti 1906-1909 in 1917-1920.

Leta 1944 je 88 ameriških bombnikov zbombardiralo Tokio.

Leta 1947 je spodnji dom ameriškega kongresa s 346 glasovi za in 17 proti odobril poziv na sodišče zaradi nespoštovanja kongresa za t. i. hollywoodsko deseterico, ki je bila obtožena, da v filmsko industrijo uvaja komunizem.

Leta 1947 je bil Robert Schuman izvoljen za premierja Francije.

Leta 1958 je umrl angleški politik, diplomat in Nobelov nagrajenec za mir Robert Cecil, prvi vikont Cecil Chelwoodski.

Leta 1963 je Jack Ruby v Dallasu ubil Leeja Harveyja Oswalda, ki je bil obdolžen, da je streljal na predsednika Johna Kennedyja in ga ubil.

Leta 1969 je plovilo Apollo 12 varno pristalo v Pacifiku.

Leta 1989 je umrl jordanski terorist Abdalah Jusuf Azam.

Leta 1989 je pod pritiskom množičnih demonstracij v Pragi odstopilo celotno vodstvo Komunistične partije Češkoslovaške, vključno z generalnim sekretarjem Milošem Jakešem. Na njegovo mesto je bil izbran Karol Urbanek.

Leta 1992 je na Kitajskem strmoglavilo letalo domačega prevoznika. V nesreči je umrlo vseh 141 ljudi.

Leta 1993 sta bila v Veliki Britaniji 11-letna Robert Thompson in Jon Venables obsojena, da sta ubila dveletnega Jamesa Bulgerja iz Liverpoola. Obsojena sta bila na pripor za nedoločen čas.

Leta 1998 je America Online objavila, da bo kupila vse delnice Netscape Communications, ki so bile vredne 4,2 milijarde dolarjev.

Leta 2000 je na ulicah Barcelone protestiralo okoli 900.000 ljudi. Na čelu protestne kolone je bil tudi takratni španski premier Jose Maria Aznar in številni drugi državni in politični predstavniki. Protestirali so zoper številne teroristične akcije, ki jih je po Španiji izvedla baskovska separatistična organizacija Eta.

Leta 2003 je v Španiji umrla albino gorila Floquet de Neu.