Model T so v tovarni Henryja Forda Ford Motor Company izdelovali od leta 1908 do leta 1928. Prvi avtomobil so izdelali na Piquette Plantu v Detroitu. Avtomobile T, izdelane pred letom 1919 so poimenovali za veterane, po letu 1919 pa so imeli ti avtomobili ime stari.

Pred modelom T je v Fordovi tovarni nastalo kar nekaj prototipov različnih oblik. Fordova proizvodnja se je začela pri avtomobilu tipa A. Nato mu je sledilo več prototipov, dokler ni iznašel modela T, pred njim je bil kot produkcijski model avtomobil S, ki pa je bil le izboljšana verzija še enega serijskega avtomobila iz njegove tovarne, modela N. Avtomobilu tipa T je znova sledil A.

Model T so dizajnirali Henry Ford, Childe Harolde Wills in dva madžarska imigranta József Galamb in Jenő Farkas. Revolucionaren tekoči trak, na katerem so izdelovali model T, sta si izmislila Charles E. Sorensen in Charles Lewis. Model T je imel 2,9-litrski cilindričen motor in je lahko proizvedel moč 20 konjev, njegova največja hitrost pa je bila 72 kilometrov na uro. Motor je imel tri stranske ventile in tri glavne nosilce. Na 50 kilometrov je porabil 4,4 litre goriva.

Prvi mesec izdelave so na trg poslali le 11 avtomobilov, čeprav je bilo povpraševanje po novem modelu izjemno. Leta 1910 je bilo na trgu že 12.000 avtomobilov, zato je Ford svojo tovarno preselil v kompleks Highland Park. Model T je bil prvi avtomobil, ki je bil masovno izdelan tako, da so bili vsi njegovi deli zamenljivi.

Med leti 1915 in 1925 so izdelovali model T le v eni barvi – črni, ker je bila cenejša in bolj trpežna. Sicer so model T so od leta 1908 do 1914 in od 1926 do 1927 izdelovali tudi v drugih barvah. Leta 1914 so potrebovali 93 minut, da so v celoti sestavili avtomobil T. To je bilo tudi leto, ko je Ford izdelal več avtomobilov kot vsi ostali proizvajalci skupaj. Tako je bilo med letoma 1910 in 1920 na cestah več kot polovica avtomobilov modela T.

Ta avtomobil je bil celo tako popularen, da ga Ford med leti 1917 in 1923 niti ni reklamiral. Vsega skupaj v vseh letih izdelave prodali več kot 15 milijonov T-jev. Sprva so ga prodajali po ceni 850 takratnih dolarjev, medtem ko so drugi avtomobili stali med dva in tri tisoč dolarjev. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je cena padla na 300 dolarjev za avtomobil. 27. maja 1927 je tovarna nehala izdelovati modele T.

Kakorkoli, motor modela T so izdelovali do 4. avgusta 1941 in so jih po ukinitvi linije avtomobilov izdelali še 170 tisoč. Veliko delov avtomobila T še vedno proizvajajo.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 768 je umrl frankovski kralj iz družine Karolingov Pipin III. Mali. Bil je prvi karolinški kralj, sin Karla Martela in oče Karla Velikega, od 747 je bil frankovski vladar. Za kralja so ga okronali leta 751, ko so ga razglasili za vladarja razglasili s papeževo podporo, saj je bil velik zaveznik papeštva. Branil je svetega očeta pred langobardskimi napadi. S tako imenovano Pipinovo darovnico je aprila 754 podaril papežu Raveno, Pentapolis in nekatere pokrajine v srednji Italiji ter pripravil podlago za ustanovitev papeške države. Pipin Mali je ustanovitelj dinastije Karolingov, po njegovi smrti je zavladal sin Karl. Rodil se je leta 714 ali 715.

Leta 1054 je umrl nemški učenjak, skladatelj in glasbeni teoretik Hermann von Reichenau.

Leta 1136 je bil posvečen samostan v Stični. Cerkev so gradili od leta 1132 do 1156, posvetili pa so jo leta 1136 in je najstarejša taka ustanova v Sloveniji. Za ustanovitev se je zavzel oglejski patriarh Peregrin, ki naj bi bil doma iz teh krajev. Samostan se je povezal z mrežo cistercijanskih samostanov po vsej Evropi. Cistercijanski red se je začel razvijati v začetku 12. stoletja v Franciji. Stična je sčasoma postala velika posest. V drugi polovici 15. stoletja so samostanu povzročili veliko škodo turški upadi. V 17. in 18. stoletju je doživel razcvet, ki je trajal do leta 1784, ko ga je razpustil cesar Jožef II.

Leta 1501 se je v Pavii rodil italijanski naravoslovec, zdravnik in matematik Gerolamo Cardano. Odkril je splošno rešitev enačb tretje stopnje. Iznašel pa je kardan – križni zgib, gibljiv stik med dvema koncema gredi za prenos vrtilnih momentov, ki dopušča pregib do 45 stopinj. Na koncih obeh gredi so zgibne vilice z ležajnima ušesoma, nameščeni druga nasproti drugi.

Leta 1541 je umrl švicarski zdravnik, filozof in naravoslovec Paracelsus, s pravim imenom Theophrastus Bombastus von Hohenheim. Med drugim je spoznal pomen fizikalnih in kemičnih temeljev vsega živega sveta, kar je tedanjo medicino postavilo na popolnoma nove temelje. Cenil je naravno zdravilstvo. Zanj je bil človek nedeljiva telesno-psihična celota. V medicino je uvedel kemično zdravljenje. Zaradi drugačnih pogledov na zdravljenje so ga iz vseh krajev, kamor je prišel, kmalu izgnali. Šele po njegovi smrti so spoznali pomen njegovega dela. Paracelsus je delal tudi v Idriji in na Ptuju. Opisal pa je tudi poklicne bolezni rudarjev in kronično zastrupitev z živim srebrom.

Leta 1583 se je rodil češki vojvoda Albrecht Wenzel Eusebius von Wallenstein.

Leta 1739 se je rodil ruski politik in vojskovodja, ljubimec in osebni svetovalec ruske cesarice Katarine Velike, Grigorij Aleksandrovič Potemkin. Znan je predvsem po izrazu Potemkinove vasi – to so bile lepe kulise, ki jih je postavil takrat, ko je cesarica potovala po državi, saj ji je Potemkin želel prikazati, da je Rusija cvetoča in urejena.

Leta 1862 je umrl slovenski škof, pesnik in narodni buditelj Anton Martin Slomšek.

Leta 1898 se je rodil avstralski patolog Howard Walter Florey, ki je nadaljeval Flemingove poskuse in skušal iz plesni izločiti aktivni antibakterijski agens. Iz gojišča plesni je dobil rumen prah, ki je vseboval zaželeno snov. Penicilin so prvič uporabili 1943 leta. Po vojni je postal penicilin nepogrešljiv in še velja za izjemen antibiotik. Florey je leta 1944 prejel viteški naslov, skupaj s Felmingom in Chainom pa leta 1945 Nobelovo nagrado za medicino in fiziologijo. Umrl je 22. februarja 1968.

Leta 1900 je umrl slovenski duhovnik, pisec in filozof Frančišek Lampe.

Leta 1905 je Švedska priznala neodvisnost Norveške. Pred tem so se Norvežani na referendumu odločili za razveljavitev unije, saj je v državi naraščala narodna zavest, ki je močno obremenjevala zvezo s Švedsko. Švedski kralj Oskar II. se je odrekel svojim zahtevam po norveški kroni in omogočil mirno ločitev obeh držav. Ko je švedski princ odklonil norveški prestol, so s plebiscitom potrdili danskega princa Karla za norveškega kralja Haakona VII.

Leta 1911 se je rodil generalni sekretar KPSZ Konstantin Ustinovič Černenko. Med enoletnim vodenjem KPSZ-ja Černenko ni izoblikoval nobene izrazite usmeritve, saj se zadnje mesece pred smrtjo skorajda ni več pojavljal v javnosti. Novi partijski voditelj si že prve tedne po prevzemu položaja utrdil oblast z Sovjetske zveze obsežnimi čistkami med funkcionarji. V Moskvi so dan po njegovi smrti, 11. marca 1985, soglasno izvolili 54-letnega Mihaela Sergejeviča Gorbačova za novega generalnega sekretarja partije.

Leta 1925 se je rodil angleški astronom, astrofizik in kozmolog Geoffrey Ronald Burbidge.

Leta 1938 je umrl ruski matematik Lev Genrihovič Šnireljman.

Leta 1939 so Nemci začeli z letalskim bombardiranjem Varšave.

Leta 1940 se je Nova Kaledonija pridružila Svobodni Franciji.

Leta 1941 je bil v Londonu ustanovljen Francoski državni svet.

Leta 1941 je ZSSR pristopila k paktu Združenih narodov.

Leta 1941 so nastale prve konfrontacije med Japonsko in Združenimi državami Amerike, potem ko je japonski konzul na Havajih območje razdelil na pet območij in predvidel število vojnih ladij za posamezno cono. Prva nasprotja so pripeljala do kasnejšega japonskega napada na Pearl Harbor.

Leta 1945 je umrl nemški fizik Johannes »Hans« Wilhelm Geiger, ki se je ukvarjal z raziskovanjem radioaktivnih snovi in leta 1913 izdelal prvo napravo za ugotavljanje in preštevanje naelektrenih delcev, Geigerjev števec. Skupaj z Nuttalom je odkril zvezo med energijo žarkov alfa in njihovim dosegom. Rodil se je 30. septembra 1882.

Leta 1971 je 90 ruskih diplomatov moralo zapustiti Veliko Britanijo zaradi vohunjenja.