V obdobju njegovega rojstva je bil njegov oče regent Portugalske, kmalu potem pa je postal kralj João VI. Njegova mati je bila španska princesa Charlotte.

Starša sta svojega drugega sina, prihodnjega cesarja, poimenovala Pedro de Alcântara Francisco António João Carlos Xavier de Paula Miguel Rafael Joaquim José Gonzaga Pascoal Cipriano Serafim de Braganša e Bourbon. Njegov starejši brat Antonio Francisco je umrl leta 1801, Pedro pa je postal dedič naziva brazilski princ.

Ko je bil star devet let, se je družina v strahu pred Napoleonom preselila v Brazilijo in tam ostala 13 let. Naselili so se v Riu de Janeiru, ki je tako postal prestolnica te južnoameriške države. Brazilija pa je tako dobila enakopraven status Portugalski. Ko je leta 1816 Pedrova babica, nora kraljica Maria I., umrla, je postal prestolonaslednik tako v Braziliji kot na Portugalskem.

5. novembra 1817 se je Pedro v Riu poročil s prvo ženo Mario Leopoldino, avstrijsko nadvojvodinjo. Ko se je kralj João VI. leta 1820 vrnil domov, je Pedro ostal v Braziliji. Kralj je večino dotedanjih privilegijev in pravic Brazilije odpravil, zato je še istega leta v Oportu izbruhnil upor, ki ga je podpiral tudi Pedro. Portugalski dvor je zahteval, da se vrne domov.

Pedro je to zavrnil, zato ga je oče razrešil regentstva in ga imenoval le za predstavnika lizbonskega dvora v Braziliji. Novica o tem ga je doletela 7. septembra 1822, ko je Pedro prispel v São Paulo. Na bregu reke Ipiranga je potegnil meč in izjavil “Neodvisnost ali smrt.”

Za brazilskega cesarja so ga razglasili 12. oktobra, 1. decembra pa so ga okronali. Prva leta njegovega vladanja so bila zanj izjemno težka, saj je večina severnih držav želela ostati v zvezi s Portugalsko. Pedrova priljubljenost pa je upadala tudi zaradi številnih zunajzakonskih afer.

Ko je 10. marca 1826 umrl njegov oče, je prevzel tudi portugalsko krono, a se je moral 28. maja odpovedati prestolu. Nasledila ga je njegova hčerka Maria II., ki je bila tedaj stara šele sedem let. Zato je Pedro obljubil svojemu bratu Miguelu, da se bo lahko poročil z njo, če bo do njene polnoletnosti vladal kot regent.

17. oktobra 1829 se je Pedro znova poročil s princeso Amélie de Beauharnais von Leuchtenberg, vnukinjo francoske cesarice Josephine. 7. aprila 1831 je v korist svojega sina Pedra II., ki je bil tedaj star pet let, odstopil. Vrnil se je na Portugalsko, kjer se je nato boril proti svojemu bratu, ki je prevzel oblast. Leta 1834 ga je premagal, Maria II. pa je prevzela oblast.

Umrl je v svoji rojstni palači pri 36 letih zaradi jetike. Leta 1972 so njegove ostanke prenesli v Brazilijo in ga pokopali v muzeju Ipiranga. V zakonu s prvo ženo Mario Leopoldino (22. januar 1797-11. december 1826) so se mu rodili: Maria II Portugalska (4. april 1819-15. november 1853), Miguel de Braganca (26. april 1820, mrtvorojen), Joao Carlos de Braganca (6. marec 1821-4. februar 1822), Januária de Braganca (11. marec 1822-13. marec 1901), Paula de Braganca (17. februar 1823-16. januar 1833), Francisca de Braganca (2. avgust 1824-27. marec 1898) in Pedro II. Brazilski (2. december 1825-5. december 1891).

Z drugo ženo Amélie de Beauharnais von Leuchtenberg (31. julij 1812-26. januar 1873) je imel hčerko Mario Amélio de Braganca (1. december 1831 – 4. februar 1853). Poleg zakonskih otrok je imel Pedro I. še devet nezakonskih otrok, od tega pet z najbolj znano ljubico Domitilo, enega z njeno sestro, enega pa z neko nuno na Portugalskem.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 768 je umrl frankovski kralj iz družine Karolingov Pipin III. Mali. Bil je prvi karolinški kralj, sin Karla Martela in oče Karla Velikega, od leta 747 je bil frankovski vladar. Za kralja so ga okronali leta 751, ko so ga za vladarja razglasili s papeževo podporo, saj je bil velik zaveznik papeštva. Branil je svetega očeta pred langobardskimi napadi. S tako imenovano Pipinovo darovnico je aprila leta 754 podaril papežu Raveno, Pentapolis in nekatere pokrajine v srednji Italiji ter pripravil podlago za ustanovitev papeške države. Pipin Mali je ustanovitelj dinastije Karolingov, po njegovi smrti je zavladal sin Karl. Rodil se je leta 714 ali 715.

Leta 1054 je umrl nemški učenjak, skladatelj in glasbeni teoretik Hermann von Reichenau.

Leta 1136 je bil posvečen samostan v Stični. Cerkev so gradili od leta 1132 do leta 1156, posvetili pa so jo leta 1136 in je najstarejša taka ustanova v Sloveniji. Za ustanovitev se je zavzel oglejski patriarh Peregrin, ki naj bi bil doma iz teh krajev. Samostan se je povezal z mrežo cistercijanskih samostanov po vsej Evropi. Cistercijanski red se je začel razvijati v začetku 12. stoletja v Franciji. Stična je sčasoma postala velika posest. V drugi polovici 15. stoletja so samostanu povzročili veliko škodo turški upadi. V 17. in 18. stoletju je doživel razcvet, ki je trajal do leta 1784, ko ga je razpustil cesar Jožef II.

Leta 1501 se je v Pavii rodil italijanski naravoslovec, zdravnik in matematik Gerolamo Cardano. Odkril je splošno rešitev enačb tretje stopnje. Iznašel pa je kardan - križni zgib, gibljiv stik med dvema koncema gredi za prenos vrtilnih momentov, ki dopušča pregib do 45 stopinj. Na koncih obeh gredi so zgibne vilice z ležajnima ušesoma, nameščeni druga nasproti drugi.

Leta 1541 je umrl švicarski zdravnik, filozof in naravoslovec Paracelsus s pravim imenom Theophrastus Bombastus von Hohenheim. Med drugim je spoznal pomen fizikalnih in kemičnih temeljev vsega živega sveta, kar je tedanjo medicino postavilo na popolnoma nove temelje. Cenil je naravno zdravilstvo. Zanj je bil človek nedeljiva telesno-psihična celota. V medicino je uvedel kemično zdravljenje. Zaradi drugačnih pogledov na zdravljenje so ga iz vseh krajev, kamor je prišel, kmalu izgnali. Šele po njegovi smrti so spoznali pomen njegovega dela. Paracelsus je delal tudi v Idriji in na Ptuju. Opisal pa je tudi poklicne bolezni rudarjev in kronično zastrupitev z živim srebrom.

Leta 1583 se je rodil češki vojvoda Albrecht Wenzel Eusebius von Wallenstein.

Leta 1739 se je rodil ruski politik in vojskovodja, ljubimec in osebni svetovalec ruske cesarice Katarine Velike, Grigorij Aleksandrovič Potemkin. Znan je predvsem po izrazu Potemkinove vasi - to so bile lepe kulise, ki jih je postavil takrat, ko je cesarica potovala po državi, saj ji je Potemkin želel prikazati, da je Rusija cvetoča in urejena.

Leta 1862 je umrl slovenski škof, pesnik in narodni buditelj Anton Martin Slomšek.

Leta 1898 se je rodil avstralski patolog Howard Walter Florey, ki je nadaljeval Flemingove poskuse in skušal iz plesni izločiti aktivni antibakterijski agens. Iz gojišča plesni je dobil rumen prah, ki je vseboval zaželeno snov. Penicilin so prvič uporabili 1943. leta. Po vojni je postal penicilin nepogrešljiv in še vedno velja za izjemen antibiotik. Florey je leta 1944 prejel viteški naslov, skupaj s Felmingom in Chainom pa leta 1945 Nobelovo nagrado za medicino in fiziologijo. Umrl je 22. februarja 1968.

Leta 1900 je umrl slovenski duhovnik, pisec in filozof Frančišek Lampe.

Leta 1905 je Švedska priznala neodvisnost Norveške. Predtem so se Norvežani na referendumu odločili za razveljavitev unije, saj je v državi naraščala narodna zavest, ki je močno obremenjevala zvezo s Švedsko. Švedski kralj Oskar II. se je odrekel svojim zahtevam po norveški kroni in omogočil mirno ločitev obeh držav. Ko je švedski princ odklonil norveški prestol, so s plebiscitom potrdili danskega princa Karla za norveškega kralja Haakona VII.

Leta 1908 je bil v tovarni Ford zgrajen prvi model avtomobila T, znan tudi pod imenoma Tin Lizzie in Flivver.

Leta 1911 se je rodil generalni sekretar KPSZ-ja Konstantin Ustinovič Černenko. Med enoletnim vodenjem KPSZ-ja Černenko ni izoblikoval nobene izrazite usmeritve, saj se zadnje mesece pred smrtjo skoraj ni več pojavljal v javnosti. Novi partijski voditelj si je že prve tedne po prevzemu položaja utrdil oblast s strani Sovjetske zveze obsežnimi čistkami med funkcionarji. V Moskvi so dan po njegovi smrti, 11. marca 1985, soglasno izvolili 54-letnega Mihaela Sergejeviča Gorbačova za novega generalnega sekretarja partije.

Leta 1925 se je rodil angleški astronom, astrofizik in kozmolog Geoffrey Ronald Burbidge.

Leta 1938 je umrl ruski matematik Lev Genrihovič Šnireljman.

Leta 1939 so Nemci začeli letalsko bombardiranje Varšave.

Leta 1940 se je Nova Kaledonija pridružila Svobodni Franciji.

Leta 1941 je bil v Londonu ustanovljen Francoski državni svet.

Leta 1941 je ZSSR pristopil k paktu Združenih narodov.

Leta 1941 so nastale prve primerjave med Japonsko in Združenimi državami Amerike, potem ko je japonski konzul na Havajih območje razdelil na pet delov in predvidel število vojnih ladij za posamezno cono. Prva nasprotja so pripeljala do kasnejšega japonskega napada na Pearl Harbor.

Leta 1945 je umrl nemški fizik Johannes »Hans« Wilhelm Geiger, ki se je ukvarjal z raziskovanjem radioaktivnih snovi in leta 1913 izdelal prvo napravo za ugotavljanje in preštevanje naelektrenih delcev, Geigerjev števec. Skupaj z Nuttalom je odkril zvezo med energijo žarkov alfa in njihovim dosegom. Rodil se je 30. septembra 1882.

Leta 1971 je moralo 90 ruskih diplomatov zapustiti Veliko Britanijo zaradi vohunjenja.