Preučeval je elektriko, magnetizem in kemijske učinke električnega toka in tako prišel do mnogih odkritij. Začel je delati kot knjigovez, nato pa je postal pomočnik Humphryja Davyja na Kraljevem inštitutu v Angliji in ga nazadnje tudi nasledil kot direktor inštituta.

Navduševal se je nad električnimi pojavi in leta 1821 izumil preprost model elektromotorja. Uporabil je Orstedovo odkritje, da električni tok, ki teče po žici, povzroči odklon magnetne igle v bližini žice.

Faraday je skušal ugotoviti, kako bi s pomočjo magnetizma dobil električni tok. Leta 1831 je objavil svoja odkritja o elektromagnetni indukciji. Istega leta je naredil tudi prvi transformator in prvi model električnega generatorja. V dveh Faradayevih zakonih o elektrolizi, ki ju je objavil leta 1834, je popisal kakšne spremembe povzroči električni tok, ki teče skozi kapljevino.

Faraday je odkril tudi kemijsko spojino benzen, diamagnetizem (magnetna lastnost vseh snovi) in vpliv močnega magnetnega polja na svetlobo. Odkril je zakone elektrolize in populariziral kemijsko terminologijo z uporabo besed, kot so anoda, katoda, elektroda in ion.

Prvi je poskusil pojasniti delovanje magnetne sile s pomočjo magnetnega polja, ki nastane okrog magneta. Magnetno polje se je kmalu pokazalo kot zelo uporabno v fiziki, zlasti pri razlagi gravitacijskih in elektromagnetnih pojavov. Zavrnil je plemiški naslov in predsedovanje Kraljevskemu društvu. Bal se je namreč, da bi take časti uničile njegovo neodvisnost in intelektualno svobodo.

Leta 1832 in 1838 je za svoje znanstvene dosežke prejel Copleyevi medalji Kraljeve družbe.

Rodil se je 22. septembra 1971 v Newington Buttsu v grofiji Surrey (Anglija). Po njem se imenuje enota za električno kapaciteto – farad, s simbolom F. Njegovo sliko najdemo na bankovcih za dvajset funtov.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1270 se je po smrti kralja Ludvika IX. med obleganjem Tunisa končala zadnja, sedma križarska vojna, ki je bila usmerjena proti Egiptu.

Leta 1530 se je v Moskvi rodil car Ivan IV. Vasiljevič imenovan tudi Ivan Grozni, ki je bil prvi vseruski car. Bil je sposoben državnik, ki je pospeševal trgovino in obrt, zlasti z Evropo. Veljal je za samodržca, osvojil je Kazan in Astrahan. Med njegovo vladavino so Rusi začeli osvajati Sibirijo. Umrl je 18. marca 1584 v Moskvi.

Leta 1561 se je rodil nizozemski astronom in duhovnik Philippe van Lansberge.

Leta 1741 se je rodil nemški teolog in pustolovec Karl Friedrich Bahrdt.

Leta 1767 se je v Decizinu pri Neversu rodil vnet zagovornik revolucije in vdan sodelavec Robespierra Antoine Louis Léon de Richebourg de Saint-Just. Študiral je pravo, objavil pa je tudi nekaj pesmi. Njegovi ostri in brezkompromisni govori so prispevali k smrtni obsodbi kralja Ludvika XVI. in mnogih rojalistov. Leta 1794 je bil izbran za predsednik konventa, obračunal je z Dantonom. 26. julija je imel svoj zadnji govor, ki mu ga niso dovolili končati, že čez dva dni so ga giljotinirali.

Leta 1776 je umrl angleški mislec in zgodovinar David Hume, osrednja oseba razsvetljenske dobe na Angleškem.

Leta 1819 se je rodil škotsko-ameriški detektiv Allan Pinkerton.

Leta 1830 se je v Belgiji začela revolucija, ki je naslednje leto pripeljala do odcepitve Belgije od Holandije in do njene neodvisnosti.

Leta 1841 se je rodil švicarski biolog in kirurg Emil Theodor Kocher, ki je za svoje delo leta 1909 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1845 se je rodil bavarski kralj Ludvik II., ena najspornejših osebnosti druge polovice devetnajstega stoletja, graditelj pravljičnih gradov na Bavarskem in oboževalec Wagnerja.

Leta 1860 je umrl nemški klasični humanist Christian August Lobeck.

Leta 1900 je po dolgotrajni bolezni umrl nemški filozof Friedrich Wilhelm Nietzsche. S 25 leti je postal izredni profesor klasične filologije v Baslu. Bil je sovražnik meščanske morale, njegovi spisi so bili zelo odmevni, neredko tudi zaradi potvarjanja njegove misli. Zadnja leta življenja je preživel v duševni zamračenosti. Podal je dojetje grštva v delu Rojstvo tragedije. Njegovo idejo o nadčloveku je za svojo propagando uporabil nacistični tretji rajh, vendar so ga po krivem povezovali z nacizmom. Nadčlovek je utelešenje volje do moči, ki onstran dobrega in zlega iz kaosa ustvarja svet. Rodil se je 25. oktobra 1844 v Rocknu pri Lutzenu.

Leta 1908 je umrl francoski fizik Antoine Henri Becquerel. Odkril je radioaktivne žarke v uranovih spojinah. Prve poskuse je opravil že leta 1896. V kos črnega papirja je zavil fotografsko ploščo in jo skupaj s kristalom fluorescenčen snovi nastavil sončni svetlobi. Ko je ploščo razvil, je bila na njej temna lisa, se pravi, da je neko sevanje prodrlo skozi črni papir. Rodil se je 25. decembra 1852.

Leta 1912 se je v Neuckirhnu rodil Erich Honecker, nekdanji predsednik Nemške demokratične republike. Generalni sekretar je postal leta 1976 in je ostal na tej funkciji do 18. oktobra 1989, v tem času je bil tudi predsednik državnega sveta, to je vodja države. Sodni postopek proti Honeckerju je bil sprožen novembra 1992 zaradi suma napeljevanja k umoru. Januarja 1993 je bil odstavljen, izselil se je v Čile, kjer je tudi umrl 29. maja leta 1994.

Leta 1921 so ZDA, Avstrija in Nemčija podpisale mirovni sporazum o koncu prve svetovne vojne.

Leta 1935 se je rodil belgijsko-francoski fizik David Ruelle.

Leta 1936 je umrl ruski boljševik in politik Lev Borisovič Kamenjev.

Leta 1939 sta Združeno kraljestvo in Poljska podpisala sporazum o pomoči.

Leta 1941 sta Združeno kraljestvo in ZSSR napotila vojaške enote v Iran.

Leta 1944 je Bolgarija zahtevala umik nemške vojske iz svojega ozemlja in zaprosila zaveznike za premirje.

Leta 1944 so ameriške enote skupaj z enotami Charlesa de Gaulla, vodje francoske begunske vlade, vkorakale v Pariz. V začetku tega leta je bilo francosko odporniško gibanje že dobro organizirano in je prispevalo k pripravam za zavezniško invazijo.

Leta 1956 je umrl ameriški entomolog in seksolog Alfred Charles Kinsey.

Leta 1970 se je rodila nemška manekenka Claudia Schiffer.

Leta 1975 se je v Limi začela peta ministrska konferenca neuvrščenih držav. Na konferenci so opredelili naloge za konferenco neuvrščenih v Colombu.

Leta 1981 je ameriška vesoljska ladja Voyager 2 letela mimo Saturna in na Zemljo poslala podatke o tem planetu.

Leta 1991 je Linus Benedict Torvalds v novičarski skupini comp.os.minix napovedal, da razvija nov operacijski sistem, ki je kasneje dobil ime Linux.

Leta 1991 se je začelo srbsko obleganje Vukovarja.

Leta 1992 je umrl prior stiškega samostana in eden najslovitejših slovenskih zeliščarjev Simon Ašič. Njegova dela so prevedena v številne tuje jezike.