Od dvajsetih let naprej je bil vodilna politična osebnost v Rusiji, saj ga je takrat Stalin začel podpirati. Vse do petdesetih let je imel vodilne položaje v državi, nato pa ga je Hruščov odpustil.

Leta 1939 je podpisal rusko-nemški sporazum o nenapadanju. Molotov se je rodil v vasi Kukarka kot Vjačeslav Mihailovič Skrjabin. Njegov oče je bil trgovec, stric Alexander Skrjabin pa skladatelj. Šolal se je v Kazanu, nato pa se je leta 1906 pridružil boljševikom.

Zaradi političnega delovanja je prevzel ime Molotov (rusko molot pomeni kladivo). Leta 1909 so ga priprli in naslednji dve leti je preživel v Sibiriji. Leta 1911 se je vpisal na sanktpeterburško Politehniko in se pridružil novinarjem pri pisanju časopisa Pravda, ki ga je urejal Stalin. Leta 1913 so ga znova aretirali in ga poslali v Irkutsk, od koder je pobegnil leta 1915 in se vrnil v tedanjo prestolnico.

Naslednje leto je postal član boljševiškega komiteja v Petrogradu (Sankt Peterburg), in ko je februarja 1917 izbruhnila revolucija, je bil eden redkih boljševikov, ki so ostali v mestu. Leto kasneje so ga poslali v Ukrajino, kjer je izbruhnila državljanska vojna, a se bojev ni udeležil. Leta 1920 je postal sekretar centralnega komiteja ukrajinske boljševistične stranke.

Ko je leta 1922 Stalin postal generalni sekretar boljševikov, ga je poklical v Petrograd in ga imenoval za člana sekretariata stranke. Kmalu je postal član centralnega komiteja, član Politbiroja pa je postal leta 1926. Štiri leta kasneje je postal namestnik premierja. Pomagal je Stalinu, da je izničil upor kmetov. Več milijonov jih je poslal v gulage, kjer jih je večina umrla. Osebno je Molotov vodil posebno komisijo, ki je v Ukrajini pobrala 4,2 milijona ton žita, zaradi česar je veliko kmetov stradalo.

Zaradi represije naj bi umrlo med štiri in šest milijonov ukrajinskih in ruskih kmetov. Zaradi njegovih dosežkov je Stalin Molotova imenoval za svojega namestnika in naslednika, čeprav je bil tu Molotov izjemno previden in sam ni predlagal nič takega. Leta 1939 je postal zunanji minister, Stalin pa premier. Po koncu druge svetovne vojne je začela Molotova kariera usihati. Najprej je izgubil položaj zunanjega ministra, nato pa je želel Stalin z Berijevo pomočjo umakniti vse starejše člane stranke.

Začel je čistko in na vrsti je bil tudi Molotov. Decembra 1948 so aretirali njegovo ženo Polino Žemčužino, ki je bila judinja. Obtožili so jo izdajstva. Leta 1952 so Molotova na 19. strankarskem kongresu izvolili za člana predsedstva komunistične partije, a v ožji krog ni bil izbran. Marca 1953 je Stalin umrl, in to ga je rešilo, da se ga niso znebili. Kmalu po Stalinovi smrti so se začele ponovne čistke. Berijo so zaprli in ubili, Molotov je postal zunanji minister, Malenkov pa premier.

Junija 1956 so, potem ko je zavel nov veter v podobi Hruščova, Molotova razrešili ministrskega položaja, zaradi obtožbe Hruščova julija 1957 pa so ga vrgli iz Politbiroja in centralnega komiteja in ga kot ambasadorja poslali v Mongolijo. Leta 1960 ga je Sovjetska zveza imenovala za predstavnika v organizaciji IAEA, že leto kasneje pa je bil razrešen vseh položajev. Marca 1962 je objavil, da se umika iz javnega življenja. Umrl je 8. novembra 1986.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 138 je rimski cesar Hadrijan posvojil Antonija Pija in ga postavil za svojega naslednika.

Leta 1398 se je rodil kitajski cesar Šuande.

Leta 1558 je umrla kraljica Portugalske in Francije Eleanor Avstrijska.

Leta 1570 je papež Pij V. izobčil Elizabeto I. Angleško.

Leta 1577 je umrl švedski kralj Eric XIV.

Leta 1643 se je rodil turški sultan Ahmed II.

Leta 1713 je umrl pruski kralj Friderik I.

Leta 1714 se je rodil francoski kancler Rene Nicolas Charles Augustin de Maupeou.

Leta 1723 je umrl angleški astronom, matematik, arhitekt in stavbenik sir Christopher Wren.

Leta 1793 je ameriški predsednik George Washington prvič predsedoval vladnemu kabinetu kot predsednik države.

Leta 1836 je Samuel Colt dobil patent za revolver colt.

Leta 1870 je prisegel prvi afroameriški kongresnik Hiram Rhodes Revels. Bil je republikanec iz Misisipija.

Leta 1899 je umrl nemško-angleški ustanovitelj tiskovne agencije Reuters židovskega rodu Israel Beer Josaphat. Bolj je bil poznan kot Paul Julius von Reuter.

Leta 1912 je po smrti nadvojvode Guillaumeja IV. postala vladarica Luksemburga njegova najstarejša hčerka Marie-Adelaide, ki je bila prva ženska na prestolu te države.

Leta 1919 je Oregon kot prva ameriška zvezna država obdavčil bencin. Na galono bencina je bilo treba odšteti en cent za davek.

Leta 1921 je Sovjetska zveza okupirala Demokratično republiko Gruzijo.

Leta 1928 je washingtonski inštitut Charles Jenkins Laboratories postal prvi lastnik televizijske licence, ki mu jo je odobrila zvezna radijska komisija.

Leta 1933 so v ZDA splovili ladjo USS Ranger, ki je postala prva posebej narejena letalonosilka.

Leta 1941 so se na Nizozemskem vrstile stavke v podporo aretiranim judom.

Leta 1950 se je rodil argentinski predsednik Nestor Kirchner.

Leta 1950 je umrl ameriški fizik, dobitnik Nobelove nagrade George Minot.

Leta 1953 se je rodil španski premier Jose Maria Aznar.

Leta 1954 je Gamal Abdul Nasser postal premier Egipta.

Leta 1957 je umrl ameriški gangster George "Bugs" Moran.

Leta 1969 je Nemčija arabskim teroristom, ki so ugrabili potnike in posadko letala, plačala pet milijonov dolarjev odkupnine.

Leta 1971 je umrl švedski kemik in Nobelov nagrajenec Theodor Svedberg.

Leta 1979 je umrl Heinrich Focke, nemški letalski konstruktor.

Leta 1986 je filipinski predsednik Ferdinand Marcos po dvajsetih letih vladavine pobegnil iz države, Corazon Aquino pa je postala prva filipinska predsednica.

Leta 1991 so članice Varšavskega pakta sklenile dogovor o razpustitvi vojaške zveze.

Leta 1991 je iraška raketa scud zadela ameriške vojaške barake v savdskoarabskem Dahranu. Umrlo je 28 ameriških marincev.

Leta 1999 je umrl ameriški kemik Glenn Theodore Seaborg, ki je leta 1951 prejel Nobelovo nagrado. Rodil se je leta 1912.

Leta 2005 je umrl ustanovitelj organizacije Amnesty International Peter Benenson.