V Egiptu je obiskovala srednjo šolo, kasneje pa je študirala na univerzi v Nairobiju, kjer še vedno živita njena starša. Študirala je politično znanost, ko jo je ameriški fotograf Peter Beard opazil in jo fotografiral. Prvo povabilo je Iman kot fotomodel dobila leta 1976 od ameriškega Vouga.

Kmalu so se zanjo pulile agencije po vsem svetu, Iman pa se je preselila v ZDA, kjer je nastopala na modnih brveh, na katerih je nosila kolekcije Yvesa St. Laurenta, Versaceja, Calvina Kleina in Donne Karan.

V 14-letni karieri je delala z najboljšimi fotografi tega sveta – Helmutom Newtonom, Richardom Avedonom, Irvingom Pennom in Annie Liebovitz. Leta 1977 se je poročila z košarkarjem Spencerjem Haywoodom in naslednje leto se je zakoncema rodila hčerka Zulekha Haywood. Iman, ki govori pet svetovnih jezikov, je leta 1994 svetu predstavila kozmetiko in preparate za nego kože Iman.

Šest let kasneje pa je svet ugledala luč sveta še njena druga kozmetična linija I-IMAN Makeup, ki je bila namenjena vsem ženskam ne glede na barvo polti. Iman je danes poročena z angleškim rockzvezdnikom Davidom Bowiejem, s katerim ima hčerko Alexandrio Zahro Jones, rojeno 15. avgusta 2000.

Pojavila se je tudi v šestem delu Vojne zvezd in nastopa kot lik v računalniški igrici Omikron – The Nomad Soul. Leta 1992 je nastopila v videospotu Remember the Time Michaela Jacksona, napisala pa je tudi avtobiografijo z naslovom I AM IMAN.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 306 je bil Konstantin razglašen za rimskega cesarja.

Leta 1109 se je rodil portugalski kralj Alfonz I.

Leta 1261 so Nikejci zasedli Konstantinopel in tako omogočili obnovitev Bizantinskega cesarstva.

Leta 1492 je umrl Italijan Giovanni Battista Cibo, bolj znan kot papež Inocenc VIII.

Leta 1575 se je rodil nemški jezuit, matematik, optik in astronom Christoph Scheiner.

Leta 1593 je Henrik IV. javno prestopil iz protestantizma v rimskokatoliško veroizpoved.

Leta 1616 je umrl nemški kemik, zdravnik in alkimist Andreas Libavius.

Leta 1768 se je rodil britanski popotnik po Bližnjem vzhodu in osrednji Afriki William George Browne, ki je Evropejcem prvi opisal muslimanski sultanat Dafur v današnjem Sudanu.

Leta 1799 je Napoleon pri Abukirju (Egipt) porazil 10.000-glavo turško armado.

Leta 1848 se je rodil britanski državnik Arthur James Balfour. Od leta 1902 do 1905 je bil ministrski predsednik in soustanovitelj antante. Arthur James Balfour je žele pridobiti Jude za stvar zaveznikov in je leta 1917 izdal tako imenovano Balfourevo deklaracijo o ustvarjanju “narodne domovine za judovsko ljudstvo v Palestini”. Leta 1926 je opredelil do danes veljavni status britanskih dominionov kot Britansko skupnost narodov. Umrl je 19. marca 1930 v Wokingu.

Leta 1857 so odprli železniško povezavo med Dunajem in Trstom, ki je povezala ozemlje, naseljeno s Slovenci, ter pospešila razvoj industrije in rudarstva na tem območju.

Leta 1866 je ameriški Kongres uvedel čin general armade, ki ga je prvi prejel Ulysses Grant.

Leta 1868 je zdajšnja država Wyoming postala ameriško ozemlje.

Leta 1894 se je rodil srbski nacionalist Gavrilo Princip, ki je leta 1914 v atentatu ubil avstrijskega prestolonaslednika Franza Ferdinanda in njegovo ženo.

Leta 1898 so Združene države Amerike napadle Portoriko.

Leta 1902 se je rodil ameriški filozof Eric Hoffer.

Leta 1907 je Koreja postala japonski protektorat.

Leta 1909 je francoski pilot in letalski konstruktor Louis Bleriot v letalu, ki ga je sam skonstruiral, prvi preletel Rokavski preliv med Calaisom in Dovrom.

Leta 1920 se je rodila ameriška molekularna biologinja Rosalind Elsie Franklin.

Leta 1920 je bilo vzpostavljeno prvo dvosmerno radijsko oddajanje prek
Atlantika.

Leta 1934 so nacisti vdrli v vladno palačo na Dunaju in ubili kanclerja Engelberta Dollfussa in poskušali prevzeti oblast v državi, kar se jim ni posrečilo. Dolffus je bil najprej kmetijski in nato še zunanji minister. Po samorazpustivi parlamenta je z izredno uredbo uvedel avtoritarno ustavo in ob pomoči Domovinske fronte skušal uresničiti idejo krščanske stanovske države. Pri tem se je zaradi notranjih nesoglasij in kritja hrbta proti Hitlerju naslonil na Mussolinija.

Leta 1939 se je v Ljubljani začel petdnevni kongres Kristusa Kralja.

Leta 1945 so Nemčijo razdelili na štiri okupacijske cone: sovjetsko, britansko, ameriško in francosko. Razdelitev je veljala do ustanovitve obeh nemških držav.

Leta 1946 se je ob prvem podvodnem jedrskem poskusu pri atolu Bikini potopila ladja USS Saratoga.

Leta 1952 je Portoriko dobil avtonomijo znotraj ZDA.

Leta 1956 sta v megli južno od otoka Nantucket trčili dve ladji, nesreča je zahtevala 51 žrtev.

Leta 1957 je bila v Tuniziji odpravljena monarhija in razglašena republika, ki jo je vodil prvi predsednik Habib Burgiba.

Leta 1969 je Richard Nixon razglasil novo doktrino v vietnamski vojni, v kateri je pričakoval, da se bodo azijske zaveznice same vojaško branile.

Leta 1971 je južnoafriški kirurg dr. Christian Barnard v Capetownu prvič uspešno presadil človeško srce.

Leta 1973 je Nasa izstrelila sondo Mars 5.

Leta 1978 se je rodila Angležinja Louise Joy Brown, prvi otrok iz epruvete. Louise se je rodila staršema Lesley in Johnu Brownu.

Leta 1982 je Jaser Arafat, vodja Palestinske osvobodilne organizacije, podpisal sporazum, s katerim je priznal resolucije ZN-a o obstoju Izraela.

Leta 1984 je Rusinja Svetlana Jevgenjevna Savicka kot prva ženska opravila vesoljski sprehod.

Leta 1994 sta državi Izrael in Jordanija podpisali mirovni sporazum.

Leta 1997 je Kočeril Raman Narajanan postal indijski predsednik.

Leta 1998 je ameriška mornarica splavila letalonosilko USS Harry S. Truman.

Leta 2000 je ob vzletu iz pariškega letališča Charles de Gaulle strmoglavil concorde, v nesreči je življenje izgubilo 109 potnikov in članov posadke ter še 5 ljudi na tleh.