Par se je pred njenim rojstvom devet let trudil, da bi spočel otroka. Ker sta imela težave, je Lesley obiskala zdravnika Particka Steptoeja in Roberta Edwardsa, ki bodočima staršema takrat nista povedala, da je in vitro postopek le eksperimentalen in da se s pomočjo tega postopka ni rodil še noben otrok.

Louise se je rodila ob 23.47 v splošni bolnišnici v Oldhamu s pomočjo carskega reza. Ob rojstvu je tehtala 2,6 kilograma. Znanstvenika, ki sta sodelovala pri oploditvi, Patrick Steptoe, ginekolog iz splošne bolnišnice v Oldhamu, in Robert Edwards, psiholog z univerze v Cambridgeu, sta poskušala odkriti pot za vse pare, ki ne morejo imeti otrok že od leta 1966.

Čeprav sta kmalu odkrila, na kakšen način lahko oplodita jajčece, je izredno težavo predstavljalo dejstvo, kako znova vstaviti oplojeno jajčece v maternico. Do leta 1977 sta poskušala okrog 80-krat, a so se nosečnosti po nekaj tednih končale. Lesley Brown pa je predstavljala izjemo, saj ni spontano splavila po nekaj rizičnih tednih po implantaciji zarodka.

10. novembra 1977 je Lesley sodelovala v eksperimentu. Zdravnika sta vzela eno od njenih jajčec in ga oplodila s spermo, nato pa sta oplojeno jejčece položila v posebno raztopino, da se je oplojeno jajčece lahko začelo deliti. V prejšnjih poskusih sta počakala približno pet dni, nato pa sta jajčece vsadila nazaj v maternico matere, tokrat pa sta naredila izjemo in jajčece vsadila nazaj po dveh dneh in pol. Nekaj naslednjih tednov sta budno spremljala napredovanje zarodka in matere, a se niso pojavile nikakršne težave kot pri prejšnjih oploditvah.

Pri Lesley se je nekaj dni pred napovedanim rokom pojavil visok pritisk, zato sta se zdravnika odločila, da bosta deklici na svet pomagala s carskim rezom. In kaj je z Luise Joy Brown danes? Dela kot poštna uradnica v Bristolu, pred tem je delala v nekem vrtcu. Poleg tega bodo kmalu zvonili tudi poročni zvonovi, saj je od leta 2003 zaročena.

Leta 306 je bil Konstantin proglašen za rimskega cesarja.

Leta 1109 se je rodil portugalski kralj Alfonz I.

Leta 1261 so Nikejci zasedli Konstantinopel in tako omogočili obnovitev Bizantinskega cesarstva.

Leta 1492 je umrl Italijan Giovanni Battista Cibo, bolj znan kot papež Inocenc VIII.

Leta 1575 se je rodil nemški jezuit, matematik, optik in astronom Christoph Scheiner.

Leta 1593 je Henrik IV. javno prestopil iz protestantizma v rimskokatoliško veroizpoved.

Leta 1616 je umrl nemški kemik, zdravnik in alkimist Andreas Libavius.

Leta 1768 se je rodil britanski popotnik po Bližnjem vzhodu in osrednji Afriki William George Browne, ki je Evropejcem prvi opisal muslimanski sultanat Dafur v današnjem Sudanu.

Leta 1799 je Napoleon pri Abukirju (Egipt) porazil 10.000-glavo turško armado.

Leta 1848 se je rodil britanski državnik Arthur James Balfour. Od leta 1902 do 1905 je bil ministrski predsednik in soustanovitelj antante. Arthur James Balfour je žele pridobiti Jude za stvar zaveznikov in je leta 1917 izdal tako imenovano Balfourevo deklaracijo o ustvarjanju “narodne domovine za judovsko ljudstvo v Palestini”. Leta 1926 je opredelil do danes veljavni status britanskih dominionov kot Britansko skupnost narodov. Umrl je 19. marca 1930 v Wokingu.

Leta 1857 so odprli železniško povezavo med Dunajem in Trstom, ki je povezala ozemlje, naseljeno s Slovenci, ter pospešila razvoj industrije in rudarstva na tem območju.

Leta 1866 je ameriški Kongres uvedel čin general armade, ki ga je prvi prejel Ulysses Grant.

Leta 1868 je zdajšnja država Wyoming postala ameriško ozemlje.

Leta 1894 se je rodil srbski nacionalist Gavrilo Princip, ki je leta 1914 v atentatu ubil avstrijskega prestolonaslednika Franza Ferdinanda in njegovo ženo.

Leta 1898 so Združene države Amerike napadle Portoriko.

Leta 1902 se je rodil ameriški filozof Eric Hoffer.

Leta 1907 je Koreja postala japonski protektorat.

Leta 1909 je francoski pilot in letalski konstruktor Louis Bleriot v letalu, ki ga je sam skonstruiral, prvi preletel Rokavski preliv med Calaisom in Dovrom.

Leta 1920 se je rodila ameriška molekularna biologinja Rosalind Elsie Franklin.

Leta 1920 je bilo vzpostavljeno prvo dvosmerno radijsko oddajanje prek
Atlantika.

Leta 1934 so nacisti vdrli v vladno palačo na Dunaju in ubili kanclerja Engelberta Dollfussa in poskušali prevzeti oblast v državi, kar se jim ni posrečilo. Dolffus je bil najprej kmetijski in nato še zunanji minister. Po samorazpustivi parlamenta je z izredno uredbo uvedel avtoritarno ustavo in ob pomoči Domovinske fronte skušal uresničiti idejo krščanske stanovske države. Pri tem se je zaradi notranjih nesoglasij in kritja hrbta proti Hitlerju naslonil na Mussolinija.

Leta 1939 se je v Ljubljani začel petdnevni kongres Kristusa Kralja.

Leta 1945 so Nemčijo razdelili na štiri okupacijske cone: sovjetsko, britansko, ameriško in francosko. Razdelitev je veljala do ustanovitve obeh nemških držav.

Leta 1946 se je ob prvem podvodnem jedrskem poskusu pri atolu Bikini potopila ladja USS Saratoga.

Leta 1952 je Portoriko dobil avtonomijo znotraj ZDA.

Leta 1955 se je rodila ameriška manekenka somalskega rodu Iman.

Leta 1956 sta v megli južno od otoka Nantucket trčili dve ladji, nesreča je zahtevala 51 žrtev.

Leta 1957 je bila v Tuniziji odpravljena monarhija in razglašena republika, ki jo je vodil prvi predsednik Habib Burgiba.

Leta 1969 je Richard Nixon razglasil novo doktrino v vietnamski vojni, v kateri je pričakoval, da se bodo azijske zaveznice same vojaško branile.

Leta 1971 je južnoafriški kirurg dr. Christian Barnard v Capetownu prvič uspešno presadil človeško srce.

Leta 1973 je Nasa izstrelila sondo Mars 5.

Leta 1982 je Jaser Arafat, vodja Palestinske osvobodilne organizacije, podpisal sporazum, s katerim je priznal resolucije ZN-a o obstoju Izraela.

Leta 1984 je Rusinja Svetlana Jevgenjevna Savicka kot prva ženska opravila vesoljski sprehod.

Leta 1994 sta državi Izrael in Jordanija podpisali mirovni sporazum.

Leta 1997 je Kočeril Raman Narajanan postal indijski predsednik.

Leta 1998 je ameriška mornarica splavila letalonosilko USS Harry S. Truman.

Leta 2000 je ob vzletu iz pariškega letališča Charles de Gaulle strmoglavil concorde, v nesreči je življenje izgubilo 109 potnikov in članov posadke ter še 5 ljudi na tleh.