Deklaracija ob neodvisnosti je dokument, ki ga je sprejel slovenski parlament in ki podrobneje pojasnjuje odločitev za samostojno in neodvisno državo ter opredeljuje nadaljnje ravnanje Republike Slovenije po osamosvojitvi.

Skupaj z ustavnim zakonom za uresničitev temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije ter več zakoni, s katerimi je Slovenija prevzela prejšnje pristojnosti federacije na svojem ozemlju, deklaracija predstavlja temelj slovenske državnosti.

Izhajajoč iz pravice slovenskega naroda do samoodločbe, iz načel mednarodnega prava, iz ustave dozdajšnjega SFRJ-ja in iz ustave Republike Slovenije so se prebivalci Republike Slovenije na plebiscitu dne 23. decembra 1990 z absolutno večino (88,5 odstotka) odločili, da si za prihodnje življenje oblikujejo samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo, ki ne bo več združena v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo.

V skladu s to odločitvijo je skupščina Republike Slovenije na sejah vseh zborov na podlagi soglasnega predloga vseh parlamentarnih strank in poslanskih skupin sprejela ustavni akt o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.

Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije je temeljni dokument slovenske osamosvojitve, ki ga je sprejel slovenski parlament. Z njim je Slovenija razglasila neodvisnost in prevzela pristojnosti SFRJ-ja na ozemlju Slovenije, priznala obstoječe meje SR Slovenije kot državne meje, zagotovila varstvo človekovih pravic vsem državljanom, pripadnikom manjšin pa tudi posebno varstvo, kot sledi iz meddržavnih pogodb. Na mejnih prehodih so bile jugoslovanske table in zastave zamenjane s slovenskimi, postavljeni so bili mejni prehodi proti Hrvaški.

Isti večer se je v Beogradu sestal Zvezni izvršni svet. Sprejel je odlok o zavarovanju državnih meja v Sloveniji, s čimer sta imeli JLA in zvezna policija odprto pot za oborožen nastop proti Sloveniji. Vojaško-policijski nastop je bil v prvi fazi uperjen proti slovenskim mejam in letališču Brnik. Ko bi bila Slovenija odrezana od sveta, bi v drugi fazi prišel na vrsto obračun z delom Slovenije, ki je zagovarjal samostojnost, zamenjali pa bi tudi staro politično vodstvo z novim, ki bi bilo marioneta za uresničevanje srbskih ciljev.

Proti mejnim prehodom z Italijo so 26. junija, na dan, ko je bila razglašena suverena slovenska država, na pot prve krenile oklepne enote reškega korpusa. Med potjo so naletele na nebranjene barikade in spontan, ponekod zelo odločen nastop domačinov. Neoboroženi prebivalci pohoda tankov niso mogli preprečiti, odločno pa so reagirali proti agresiji, kar je bilo pozneje značilno za vso Slovenijo. Kot grožnja slovenskim demonstrantom je v Divači ob 14.30 padel tudi prvi strel, ki ga je sprožil oficir JLA-ja. Z vojsko so se spopadli pripadniki Teritorialne obrambe in jo v desetih dnevih onemogočili. Predsedstvo SFRJ-ja je po porazu sklenilo, da mora JLA v treh mesecih zapusti Slovenijo.

Takoj po razglasitvi samostojnosti je Republiko Slovenijo priznalo nekaj manjših držav, sredi januarja 1992 jo je priznala večina članic Evropske unije, nato postopoma še druge velike države.

Drugi dogodki, ki so se zgodili na današnji dan ...

Leta 1530 so nemški protestanti na državnem zboru v Augsburgu cesarju Karlu V. predstavili augsburško veroizpoved.

Leta 1788 je Virginia ratificirala ustavo in tako postala 10. zvezna država ZDA.

Leta 1861 je umrl turški sultan Abdul Medžid.

Leta 1876 je bil v bitki pri Little Big Hornu ubit polkovnik George Custer.

Leta 1894 se je rodil nemški fizik in matematik romunskega rodu Hermann Julius Oberth.

Leta 1900 se je v Windsorju rodil britanski državnik Louis Mountbatten, s pravim imenom Louis Francis Albert Victor Nicholas of Battenberg.

Leta 1928 se je rodil ruski fizik Aleksej Aleksejevič Abrikosov, ki je za svoje delo leta 2003 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1933 se je rodil James Meredith, ameriški aktivist za človekove pravice. Meredith se je kot prvi temnopolti Američan prijavil na univerzo Mississippi.

Leta 1938 je Douglas Hyde postal prvi irski predsednik.

Leta 1945 je Sean Thomas O'Kelly postal drugi irski predsednik.

Leta 1950 je vojska Severne Koreje prekoračila mejo na 38. vzporedniku in vkorakala v Južno Korejo, s čimer se je začela triletna korejska vojna. To je bil prvi večji spopad po drugi svetovni vojni.

Leta 1956 se je rodil makedonski predsednik Boris Trajkovski, ki je umrl v nesreči letala leta 2004.

Leta 1959 je Eamon de Valera postal tretji irski predsednik.

Leta 1960 je umrl nemško-ameriški astronom Walter Baade, s pravim imenom Wilhelm Heinrich.

Leta 1965 je umrl švedski astronom Bertil Lindblad, ki je skupaj z nizozemskim kolegom Janom Hendrikom Oortom dokazal, da se Rimska cesta ne vrti povsod enako.

Leta 1973 je Erskine Hamilton Childers postal četrti irski predsednik.

Leta 1975 je Mozambik postal neodvisna država, prvi predsednik pa je postal Samora Machel.

Leta 1993 je Kim Campbell kot prva ženska postala kanadska premierka.

Leta 1996 je v bombnem napadu v Dhahranu (Saudska Arabija) umrlo 19 ameriških vojakov.

Leta 1996 je umrl francoski raziskovalec, predsednik oceanografske družbe in kapetan ladje Calypso, Jacques Cousteau. Življenje je posvetil raziskovanju življenja v oceanih. Jacques Yves je bil tudi režiser številnih dokumentarnih filmov – Svet tišine in Svet brez sonca. Dolgo časa je bil tudi vodja oceanografskega muzeja v Monaku.