Vulkan leži v bližini otoka Rakata. V preteklosti je že večkrat izbruhnil, zelo silovito in s hudimi posledicami, nastrašnejši pa je bil izbruh leta 1883, ko je v ozračje vrgel več kot 25 kubičnih kilometrov prahu, skal in plovca.

Znan je tudi po tem, da je ob izbruhu povzročil najglasnejši zvok, ki ga je kdajkoli slišalo človeško uho. Izbruh so namreč slišali tudi v avstralskem mestu Perth in na otoku Rodrigues blizu Mauriciusa (oddaljen 4.800 kilometrov), vulkanski prah pa je obkrožil vso Zemljo.

Vulkan je uničil 165 vasi v bližini, 36.000 ljudi je umrlo, več tisoč pa jih je bilo poškodovanih, večina v cunamijih, ki so sledili izbruhu. Izbruh je uničil 2/3 otoka Krakatoa, vulkan pa je v izbruhu leta 1927 ustvaril nov otok, ki so ga poimenovali Anak Krakatau (sin Krakatoe).

Obstaja več teorij o pomenu imena vulkana. Tako naj bi bilo to onomatopoetično ime, ki naj bi oponašalo zvok dveh papig, ki sta naseljevali otok. Po drugi teoriji naj bi ime izhajalo iz sanskritske besede karkataka, ki označuje jastoga ali takovico.

Preden je Krakatoa izbruhnil 20. maja 1883, je spal dvesto let, to erupcijo pa je napovedovalo več potresov, ki so jih čutili celo v Avstraliji. Erupcija se je začela z majhnimi izbruhi pare in se je nadaljevala tri mesece. Do 11. avgusta je lava tako bruhala iz treh dimnikov, v tem času pa se je tudi plimovanje izrazito povečalo, tako da so bile razlike med oseko in plimo večmetrske.

Zaradi potresnih sunkov so ladje in sidra večkrat privezovali na tla. 11. avgusta je vulkan bruhal pepel že iz 11 dimnikov. 24. avgusta se je stanje še poslabšalo, vulkan pa je žarečo lavo izbruhnil 26. avgusta okrog poldneva, pepel pa se je dvignil 36 kilometrov visoko v ozračje, prišli pa so tudi prvi popotresni valovi.

27. avgusta so erupciji sledile še štiri, in sicer zjutraj ob 5.30, 6.42, 8.20 in ob 10.02 po lokalnem času. Te zadnje erupcije so povzročile, da so se na stenah vulkana pojavile velike razpoke, morska voda je vdrla v podzemeljske magmatske rove, kar je povzročilo ogromno eksplozijo v vulkanu, posledično pa je razgreta para uničila skoraj ves otok.

Vulkan je izbrisal iz površja Zemlje naselbine Telok Batong na Sumatri in naselbini Sirik in Semarang na Javi. Več kot tisoč ljudi je kasneje umrlo zaradi posledic zastrupitve z vulkanskimi plini in zaradi zaužitega pepela. Zaradi cunamijev pa so se ladje celo ob Južni Afriki raztreščile, trupla pa so po oceanu plavala še več tednov po katastrofi, oziroma še eno leto kasneje.

Erupcija vulkana je bila ekvivalentna eksploziji 200 megaton TNT-ja. Onesnaženi zračni valovi so sedemkrat obkrožili Zemljo, nebo pa je bilo še nekaj dni po izbruhu popolnoma temno. Zaradi erupcije je bilo moč še nekaj mesecev po vsem svetu opazovati prelepe sončne zahode.

Sin Krakatoe, nov otok, je še vedno vulkansko aktiven, nazadnje pa je vulkan izbruhnil leta 1994. Od 50. let prejšnjega stoletja otok Anak Krakatau na teden zraste za 12,8 centimetra, od letošnjega leta pa znastveniki znova poročajo o povečani aktivnosti vulkana.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1278 je bil v bitki pri Suhih Krutih na Moravskem ubit Otokar II. Premysl, češki kralj in moravski knez, ki je leta 1272 pridobil oblast nad skoraj celotnim današnjim slovenskim ozemljem.

Leta 1346 so v bitki pri Crécyju v stoletni vojni prvič uporabili topove.

Leta 1349 je umrl angleški nadškof in matematik Thomas Bradwardine.

Leta 1728 se je rodil nemški matematik, fizik in astronom Johann Heinrich Lambert.

Leta 1740 se je v Vidalonu rodil pionir letenja z baloni Joseph Montgolfier , ki je z bratom Etienom izdelal prvi balon na vroči zrak. Skupaj pa sta 5. junija leta 1783 spustila s sejmišča v Annonayu pri Lyonu prvi balon na segreti zrak brez posadke, ki se je dvignil na višino 1800 m. Umrl je 26. junija 1810.

Leta 1743 se je rodil eden od ustanoviteljev moderne kemije Antoine-Laurent de Lavoisier. Dokazal je, da je zrak zmes kisika in dušika in ugotovil vlogo kisika pri gorenju. Leta 1776 je ugotovil, da gre pri dušiku za element, ki ni omogočal niti dihanja niti gorenja. Leta 1787 je izdal knjigo Metode kemijske nomenklature, dve leti kasneje pa učbenik Temeljna razprava o kemiji. Nasprotoval je Maratovemu sprejetju v francosko akademijo, ta pa ga je v času revolucije obtožil oderuštva. Giljotinirali so ga 8. maja leta 1794.

Leta 1778 so se Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer na pobudo Žige Zoisa kot prvi povzpeli na Triglav.

Leta 1789 so v Parizu razglasili Deklaracijo pravic človeka in državljana, politični manifest francoske ustavodajne skupščine, ki je imel velik vpliv na vse poznejše demokratične ustave.

Leta 1795 je umrl italijanski pustolovec Alessandro Cagliostro, s pravim imenom Giuseppe Balsamo.

Leta 1865 je umrl nemški astronom Johann Franz Encke.

Leta 1873 se je rodil ameriški elektronik in izumitelj Lee De Forest.

Leta 1882 se je v Hamburgu rodil fizik James Franck, znan po svojih delih o trkih elektronov in atomov. V času Hitlerja je moral zapustiti Nemčijo, zatekel se je v Združene države Amerike in sodeloval pri nastanku atomske bombe. Z Gustvom Hertzom sta leta 1925 dobila Nobelovo nagrado za njuno raziskavo o trkih elektronov ob atom. 1914-tega leta sta izvedla poskus, kar dvanajst let pred kvantno fiziko, in s tem potrdila Bohrov postolat o kvantizaciji energijskih stanj in o diskretnih vrednosti energij pri prehodih elektronov. Franck in Hertz sta uporabila živosrebrne pare. Umrl je 21. maja leta 1964 v Gottingenu.

Leta 1897 se je rodil južnokorejski predsednik Jun Boseon.

Leta 1907 je na Kranjskem stopil v veljavo nov deželnozborski volilni red, s katerim so dotedanji sistem uskladili z načelom splošne in enake volilne pravice.

Leta 1914 so v bitki pri Tananbergu Nemci v štirih dneh skoraj popolnoma uničili drugo rusko armado. Umrlo je več kot 30.000 ruskih vojakov.

Leta 1920 so ženske v celotnih ZDA dobile volilno pravico.

Leta 1939 je prišlo do podpisa sporazuma Cvetković-Maček.

Leta 1940 se je Čad pridružil Svodobni Franciji.

Leta 1944 je Charles de Gaulle prišel v Pariz.

Leta 1945 se je v Beogradu začelo tretje zasedanje AVNOJA, kjer so ga preimenovali v začasno narodno skupščino. Sprejeli so resolucijo o ozemeljskih pravicah Jugoslavije za kraje, ki so bili po vojni priključeni Italiji.

Leta 1951 se je rodil ameriški matematik in fizik Edward Witten.

Leta 1974 je na Havajih umrl Charles Lindbergh, prvi človek, ki je preletel Atlantik brez vmesnega postanka na relaciji New York - Pariz. Na pot se je odpravil leta 1927. Za svoje avtobiografsko delo je leta 1954 prejel Pulitzerjevo nagrado. S podvigom pa je močno vplival na razvoj civilnega in vojaškega letalstva. Rodil se je 4. februarja 1902 v Detroitu.

Leta 1978 je bil za rimskega papeža izvoljen Albino Luciani, ki je kot papež Janez Pavel I. na papeškem prestolu preživel le 34 dni. Njegovo papeževanje je bilo najkrajše v zgodovini Rimskokatoliške cerkve.

Leta 1987 je umrl nemški kemik Georg Wittig, ki je za svoje delo leta 1979 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1991 so se v Vukovarju začele borbe med hrvaškimi silami in Jugoslovansko ljudsko armado. Po treh mesecih silovitih bojev je bilo mesto skoraj povsem opustošeno. V avgustu so Srbi zavzeli Baranjo in okupirali skoraj vse vasi vukovarske občine. Na Vukovar so izvedli artilerijski napad, sledili so zračni napadi in poskusi pehotnega zavzetja kraja. V napadih je bila poškodovana bolnišnica, Delavski dom, kotoliška cerkev in vodni stolp. Na širšem območju je imela Jugoslovanska armada na volj 600 tankov in več tisoč dobro oboroženih mož. Mesto je branilo le okoli 100 pripadnikov policijskih in vojaških enot ter okoli 1000 prostovoljcev. Po treh mesecih silovitih bojev in pomanjkanju orožja, je jugoslovanska vojska vstopila v mesto 18. oktobra.

Leta 1993 je ruski predsednik Boris Jelcin podpisal sporazum o prijateljstvu s Češko republiko, hkrati pa obsodil sovjetsko invazijo na to državo leta 1968.

Leta 1996 je južnokorejsko sodišče izreklo smrtno obsodbo bivšemu predsedniku Južne Koreje Chun Du Hwanu, njegovemu nasledniku Ro Te Vuu pa 22 let zapora zaradi podpore pučistom.