Leta 1928 je Josemaria Escriva ustanovil Opus Dei. Foto: EPA
Leta 1928 je Josemaria Escriva ustanovil Opus Dei. Foto: EPA
Josemaria Escriva.
Organizacija je ustanovila številne univerze.
Trg svetega Petra v Vatikanu
Množice so se zbrale ob razglasitvi Josemarie za svetnika. Foto: EPA
Da Vincijeva šifra
Opus Dei je v svoj roman vključil tudi Dan Brown. Foto: RTV Slo
Brata Montgolfier
Izumitelja prvega uporabnega balona na vroči zrak.
William Thomas kelvin
Kelvin je predlagal absolutno temperaturno skalo, ki jo poznamo še danes.
Hong Kong
Leta 1943 je Hongkong postal britanska kolonija. Foto: EPA
J. F. Kennedy
J. F. Kennedy je leta 1963 obiskal Berlin.
Indira Gandhi s svojo snaho. Foto: EPA
Milan Kučan
Kučan: Sanje so danes dovoljene. Foto: RTV SLO

Opus Dei je organizacija rimskokatoliške cerkve. Cilj organizacije naj bi bil »prispevati k cerkvenemu poslanstvu oznanjanja katoliške vere s širjenjem splošnega klica k svetosti«. Kristjane vseh družbenih razredov spodbuja k vsakdanjemu življenju v trdni veri, posebej s posvečevanjem dela.

Opus Dei ima približno 85 tisoč članov v 60 državah. Njegov sedež s prelatsko cerkvijo je v Rimu. Papež Janez Pavel II., ki je Albasa razglasil za svetnika, je organizacijo leta 1982 povzdignil v svojo osebno prelaturo. Dejavnosti organizacije so ponujanje duhovne ureditve in skrbi svojim članom ter mnogim drugim.

Člani se ukvarjajo tudi s številnimi socialnimi dejavnostmi, upravljajo nekatere bolnišnice, šole in izobraževalne centre. Te ustanove se nahajajo večinoma v ZDA, Španiji, Mehiki, na Portugalskem, na Filipinih in v Venezueli. Kritiki opisujejo Opus Dei kot skrivnostno avtoritativno organizacijo, ki meji na versko ločino oziroma kult, organizacija pa naj bi bila povezana z desničarsko politiko po vsem svetu.

V preteklosti naj bi člani organizacije sodelovali z španskim diktatorjem Francom, tudi nekateri njegovi ministri so bili člani organizacije. Nekateri člani Opusa Dei se morajo tudi redno telesno kaznovati. Organizacijo povezujejo tudi s hitro smrtjo Janeza Pavla I., ki je bil predhodnik Janeza Pavla II. Zaradi prikrivanja identitete članov se je pojavilo tudi prepričanje, da je Opus Dei tajna združba, leta 1986 je italijanska skupščina o tem uvedla preiskavo, katere zaključki so bili, da Opus Dei ni tajna organizacija.

Po mnenju nekaterih naj bi bila organizacija tudi preveč konservativna, posebej zaradi domnevnega podrejenega položaja žensk. Papež Janez Pavel II. naj bi bil velik podpornik organizacije, saj je bil tudi njegov predstavnik za odnose z javnostjo, Joaquin Navarro-Valls, eden najbolj znanih članov Opusa Dei.

V romanu Dana Browna Da Vincijeva šifra je organizacija prikazana v negativni luči, po mnenju samega Opusa Dei tudi napačno. Opus Dei naj bi vključeval tudi 1.800 duhovnikov, ostali člani pa so laiki. Približno četrtino vseh članov predstavljajo numerari, ki so najvišji razred članov Opusa Dei. Zavezani so celibatu in življenju v centrih organizacije, ves svoj prosti čas in denar pa posvečajo organizaciji. Deležni so posebnega izobraževanja o filozofiji in teologiji rimskokatoliške cerkve.

Večina jih opravlja posvetne poklice, nekateri pa poklicno usmerjajo apostolske dejavnosti Opusa Dei ali pa zasedajo položaje v upravi prelature. Take zadolžitve so ponavadi le začasne. Numerari so glavni duhovni usmerjevalci ostalih članov in so na razpolago prelaturi, pripravljeni na preselitev po njenem ukazu. Prav tako vodstvo iz njihovih vrst navadno izbira kandidate za duhovnike. Pomembno je, da član ne postane numerar samo zato, da bi kasneje postal duhovnik.

Numerari izvajajo tudi telesno samokaznovanje, med drugim s posebnimi pasovi, ki se ovijejo okrog stegna. Na njih so nameščene bodice, ki se zadirajo v meso in povzročajo bolečine. Od numerarov nižja stopnja so pridruženi člani, agregati. Prav tako so zavezani k celibatu, vendar navadno ne živijo znotraj ustanov organizacije in ji niso na voljo za preselitev, ker morajo skrbeti za člana družine ali pa upravljati podjetje.

Ostale obveze so dokaj podobne kot pri numerarih. Supernumerari so najmanj zavezani organizaciji. Lahko so poročeni in lahko živijo, kjerkoli hočejo. Predstavljajo večino članstva in organizaciji pomagajo, kjer živijo. Tako ženska in moška veja organizacije imata takšno razdelitev članstva. Čeprav ženske, četudi so numerari, ne morejo biti posvečene v duhovniški stan, prejemajo enako filozofsko in teološko izobrazbo kot moški člani.

V ženski veji obstajajo še pomočnice numerarov, ki skrbijo za hišna opravila v centrih Opusa Dei


Drugi dogodki, ki so se zgodili na današnji dan ...

Leta 363 je umrl rimski cesar Flavij Klavdij Julij.

Leta 1274 je v Kadimainu v bližini Bagdada umrl arabski filozof, matematik, astronom, teolog in zdravnik Abu Džafar Mohamed Ibn Mohamed ben al-Hasan Nasir ad-din at-Tusi. At-Tusi se je rodil 18. februarja 1201 v Tusu, provinca Korasan v današnjem Iranu. Sistematično je razvil sferno trigonometrijo in jo tako pretvoril v od astronomije ločeno samostojno matematično vejo. At-Tusi se je dotaknil tudi težav ploščinske (ravninske) trigonometrije. Poznal in uporabljal je sinusni izrek za poševnokotni trikotnik. Pri at-Tusiju najdemo pojem pozitivnega realnega števila.

Leta 1483 je Rihard III. postal angleški kralj.

Leta 1541 je umrl španski konkvistador Francisco Pizarro. Rodil se je v Trujillu v Španiji. Španijo je zapustil leta 1502, se odpravil na Indijski ocean in živel na otoku Hispaniola. Kasneje je Pizarro služil v Panami pod guvernerjem Pedrariasom Davilo. V Panami je veliko slišal o južni deželi zlata - Peruju. Leta 1520 je vodil dve ekspediciji po zahodni obali Južne Amerike in odkril inkovski imperij zlata. Potem se je vrnil v Španijo in dobil kraljevo dovoljenje, da osvoji deželo in postane guverner. Pizarro je zbral vojsko in se vrnil v Peru leta 1532. Hitro si je podredil inkovski imperij in postal guverner v letih 1932–1541.

Leta 1810 je umrl francoski balonar Joseph Michel Montgolfier, ki je skupaj s svojim bratom Jacquesom Étiennom izumil prvi uporabni balon na vroč zrak

Leta 1819 je W. K. Clarkson patentiral dvokolo.

Leta 1824 se je v Belfastu rodil britanski teoretski fizik William Thomas Kelvin. Kelvin je predlagal absolutno temperaturno skalo, ki je danes znana kot kelvinova temperaturna skala. Začne se pri absolutni ničli, točki, kjer ima idealen plin volumen nič. Izumil je tudi galvanometer z zrcalom za sprejemanje telegrafskih signalov.

Leta 1843 je Hongkong postal britanska kolonija.

Leta 1898 se je v Frankfurtu na Mainu rodil nemški letalski konstruktor Willy Messerschmitt. Skonstruiral je hitro potniško letalo tajfun in številna lovska letala. Umrl je leta 15. septembra 1978 v Münchnu.

Leta 1922 je umrl monaški knez Albert I.

Leta 1924 so ameriške okupacijske enote zapustile Dominikansko republiko.

Leta 1937 se je britanski kralj Edvard VIII. - potem ko je abdiciral - poročil z ločenko Wallis Warfield Simpson.

Leta 1940 je ZSSR od Romunije zahteval vrnitev Besarabije in Bukovine.

Leta 1941 je Finska napadla ZSSR.

Leta 1943 je umrl avstrijski biolog Karl Landsteiner, ki je leta 1930 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1944 je Rdeča armada osvobodila Vitebsk.

Leta 1944 se je na Danskem začela splošna stavka.

Leta 1945 je bila, potem ko se je 25. aprila 1945 nadaljevala konferenca o ustanovitvi Organizacije združenih narodov, sprejeta ustanovna listina, ki jo v poletnih mesecih podpisalo petdeset držav. Organizacija je začela uradno delovati 24. oktobra 1945.

Leta 1946 so zahodni zavezniki vzpostavili zračni most za oskrbovanje Zahodnega Berlina.

Leta 1959 je bila uradno odprta pomorska pot sv. Lovrenca.

Leta 1963 je ameriški predsednik John Fitzgerald Kennedy med obiskom v Berlinu izrekel slavni stavek "Ich bin ein Berliner", s čimer je želel izraziti, da je tudi on Berlinčan, a so se mu ljudje, ki so se zbrali ob poslušanju njegovega govora začeli smejati, saj Berliner v narečju pomeni krof.

Leta 1964 se je v Hunanu na Kitajskem rodila Zeng Jinlian, ki velja za najvišjo žensko na svetu, saj v višino meri kar 2,46 metra.

Leta 1975 je Indira Gandhi vzpostavila avtoritativno oblast v Indiji. Ministrsko predsednico Indiro Gandhi je sodišče v Allahabadu obsodilo zaradi nepravilnega poteka volitev leta 1971. Za šest let je bila izključena iz vseh javnih služb. Zaradi tega je voditeljica vlade 26. 6 1975 razglasila izredno stanje, ukazala pozapreti opozicijske politike in podrediti tisk cenzuri. Poplava novih zakonov je omejila osebno svobodo državljanov.

Leta 1976 so odprli stolp CN v Torontu.

Leta 1984 je umrl francoski filozof Michel Foucault.

Leta 1991 je na jamboru pred parlamentom zaplapolala zastava samostojne Slovenije. Slovesno razglasitev so opravili na Trgu revolucije. Milan Kučan je v govoru dejal, da so ta dan dovoljene sanje in da nič več ne bo tako, kot je bilo dotlej. Proti mejnim prehodom z Italijo so 26. junija prve krenile oklepne enote reškega korpusa. Enote za vojaški poseg proti Sloveniji so oblikovali ljubljanski, mariborski, reški, zagrebški in varaždinski korpus ter letalski korpus JLA. Vsi so bili pod poveljstvom 5. armadnega poveljstva v Zagrebu. V Sloveniji je imela JLA približno 22.300 vojakov, slovenska Teritorialna obramba 16.000 pripadnikov, med vojno pa se je število povečalo na 35.200. Slovenska policija je imela okoli 10.000 aktivnih in rezervnih pripadnikov, JLA pa je imela popolno premoč v orožju in močne oklepne enote s podporo vojnega letalstva. Vojna za Slovenijo se je začela 27. junija 1991 ob 1. in 15. minut.

Leta 1997 je vrhovno sodišče ZDA razsodilo, da je zakon o "dostojnosti komunikacij" v nasprotju z ustavo.

Leta 2000 je bil narejen celotni načrt človeškega genoma, ki je zahteval raziskavo več kot treh bilijonov biokemičnih sporočil človeškega DNA-ja.

Leta 2003 je vrhovno sodišče ZDA razsodilo, da so zakoni o "sodomiji" neustavni.