Hči Sharman Macdonald, škotske dramatičarke in Willa Knightleyja, angleškega gledališkega in filmskega igralca, ima starejšega brata, večino otroštva pa je preživela v Richmondu.

Kljub disleksiji je bila v šoli uspešna in že kmalu pokazala igralski talent. V zadnji polovici 90. let 20. stoletja se je pojavila v številnih televizijskih filmih, zaradi podobnosti z Natalie Partman je dobila vlogo v filmu Vojna zvezd: Epizoda 1. Med zvezde jo je izstrelila vloga v filmu Zadeni kot Beckham, temu pa so sledile vloge v uspešnicah kot so trilogija Pirati s Karibov in Ljubezen, dejansko. Za vlogo v filmu Privzetnost in pristranskost je bila nominirana za oskarja.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1026 je papež Janez XIX. okronal Konrada II. za svetorimskega cesarja.

Leta 1212 je umrl portugalski kralj Sancho I.

Leta 1636 je bila na Nizozemskem ustanovljena univerza v Utrechtu.

Leta 1707 je začel veljati t. i. združitveni zakon, po katerem sta Anglija in Škotska postali ena država.

Leta 1713 je Anglija s podpisom pogodbe s Španijo edina dobila pravico do trgovanja s sužnji v španskih južnoameriških kolonijah.

Leta 1808 je v korist svojega sina Ferdinanda VIII. odstopil španski kralj Carlos IV.

Leta 1812 je potres uničil venezuelsko mesto Caracas.

Leta 1814 je umrl francoski izumitelj giljotine Joseph-Ignace Guillotin.

Leta 1871 je bila v Parizu tudi uradno ustanovljena pariška komuna.

Leta 1875 se je rodil južnokorejski predsednik Singman Re.

Leta 1881 je bil Domnitor Carol I. iz kneževine Romunije razglašen za prvega romunskega kralja.

Leta 1904 se je rodil grški premier Henofon Zolotas.

Leta 1911 se je rodil nemški biofizik in dobitnik Nobelove nagrade Bernard Katz.

Leta 1916 se je rodil ameriški kemik in Nobelov nagrajenec Christian B. Anfinsen.

Leta 1934 so v Veliki Britaniji začeli opravljati vozniške izpite.

Leta 1935 se je v Safedu rodil palestinski predsednik Mahmud Abas.

Leta 1938 se je rodil ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Anthony James Leggett.

Leta 1942 so v Auschwitzu začeli zapirati prve ženske.

Leta 1943 sta v bitki pri Jelenovem žlebu Gubčeva in Cankarjeva brigada premagali bataljon italijanske divizije Macerata.

Leta 1945 se je končala najbolj krvava bitka na Tihem oceanu, ki je bila na le nekaj kvadratnih kilometrov veliki, močno zavarovani japonski trdnjavi Ivo Džima. Zahtevala je skoraj 7.000 žrtev na ameriški strani, več kot 19.000 pa je bilo ranjenih. Na japonski strani je preživelo 1.083 vojakov, umrlo pa jih je okoli 22.000.

Leta 1945 je umrl angleški premier David Lloyd George.

Leta 1951 se je rodil ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Carl Wieman.

Leta 1953 je Jonas Salk objavil, da je naredil cepivo proti otroški paralizi.

Leta 1954 so v ZDA izvedli prvo operacijo na odprtem srcu.

Leta 1958 je ameriška vojska izstrelila Explorer III.

Leta 1979 sta egiptovski predsednik Anvar Al Sadat in izraelski predsednik vlade Menahem Begin podpisala zgodovinski mirovni sporazum, ki je pomenil konec več kot tri desetletja nasprotij med državama. Po sporazumu sta državi vzpostavili diplomatske in gospodarske stike.

Leta 1984 je umrl gvinejski predsednik Ahmed Sékou Touré.

Leta 1995 je začel veljati schengenski sporazum.

Leta 1996 je Mednarodni denarni sklad (IMF) odobril 10,2 milijarde dolarjev posojila Rusiji.

Leta 1998 se je v Alžiriji zgodil pokol. Ubitih je bilo 52 ljudi, od tega 32 mlajših od dveh let.

Leta 1999 je elektronski črv Melissa okužil več svetovnih sistemov, ki prenašajo elektronska sporočila.

Leta 1999 je porota v Michiganu obsodila dr. Jacka Kevorkiana umora druge stopnje, ker je predpisal smrtno injekcijo neozdravljivo bolnemu.

Leta 1999 se je ob 20. uri začela operacija Zavezniška sila napad zveze Nato na ZRJ.

Leta 2000 je na predsedniških volitvah v Rusiji zmagal Vladimir Putin.

Leta 2005 je umrl angleški premier James Callaghan.