Rodila se je 22. avgusta 1451 v Madrigal de las Altas Torres.

Njena starša sta bila kastiljski kralj Juan II. in njegova druga žena portugalska kraljica Isabella. Ko je njen oče leta 1454 umrl, je njen polbrat Henrik IV. izgnal vse svoje polbrate in polsestre skupaj z mačeho v Segovio.

Ko je bila stara deset let, jo je Henrik dal pripeljati na dvor skupaj s polbratom Alfonsom. Kmalu se je vnela vojna za oblast. Ko je Alfonso umrl, pa je Isabella priznala polbrata za zakonitega kralja, on pa za svojo naslednico, čeprav je imel hčerko. Henrik jo je želel poročiti z različnimi dvorjani, a mu je nasprotovala in se odločila za Ferdinanda, dediča aragonskega prestola. Par se je poročil 19. oktobra 1469. Henrik je 10. decembra 1474 umrl, Isabella pa se je tri dni po njegovi smrti okronala za kastiljsko kraljico.

Najbolj pomembno leto za Isabello je bilo leto 1492, ko je osvojila Granado, končala rekonkvisto, poslala na pot v Indijo Krištofa Kolumba ter izselila Jude in muslimane. Leta 1493 se je za Španijo, ko se je iz Amerike vrnil Kolumb, začela zlata doba raziskovanja in kolonizacije. Leta 1497 se je njun sin, prestolonaslednik Juan, poročil z avstrijsko princeso Margareto, hči Isabella se je poročila z Manuelom I. Portugalskim, Juana pa s Filipom Habsburškim. Kmalu po poroki je Juan umrl, Isabella je umrla pri porodu, njen edini sin Miguel pa je umrl, ko je bil star dve leti. Njene nazive je nato nasledila Juana la Loca (Zmešana Juana), katere zakon s Filipom je bil zelo težaven. Isabella je umrla leta 1504 v Medini del Campo.

Njena hči Maria se je po njeni smrti poročila z Manuelom I. Portugalskim, Catarina Aragonska, najmlajša Isabellina hčerka, se je poročila z Arthurjem Tudorjem, po njegovi smrti pa z njegovim bratom Henrikom VIII., angleškim kraljem, s katerim je imela hčerko Mary, kasneje angleško kraljico Mary I. Sicer pa je Isabella skupaj z možem postavila temelje za združitev vseh španskih kraljestev v eno, kar je uspelo njunemu vnuku Carlosu I.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 399 je umrl papež Siricij.

Leta 1252 je umrla žena francoskega kralja Ludvika VIII. Blanche Kastiljska.

Leta 1504 je umrla kraljica Izabela I. Kastiljska.

Leta 1607 se je rodil britanski teolog John Harvard. Star trideset let se je izselil v Severno Ameriko, kjer je vodil cerkev v Charlestownu. John Harvard je svoje premoženje zapustil leta 1636 ustanovljeni univerzi, ki je kmalu prevzela njegovo ime. Danes ta univerza velja za eno najbolj uglednih znanstveno-izobraževalnih ustanov na svetu.

Leta 1778 je kapitan James Cook postal prvi Evropejec, ki je odkril havajski otok Maui.

Leta 1800 se je v Slamu pri Ponikvi rodil Anton Martin Slomšek. Leta 1859 je prenesel sedež lavantinske škofije iz Št. Andraža v Mariboru.

Leta 1836 je umrl škotski inženir in gradbenik John Loudon McAdam.

Leta 1865 sta se pri Papudu spopadli španska in združena perujsko-čilska mornarica.

Leta 1868 je Tokio postal prestolnica Japonske. Do tega leta je bila prestolnica Edo. Danes ima Tokio, ki leži na otoku Honšu skoraj 9 milijonov prebivalcev z zaledjem pa še tri milijone. Mesto je dvakrat v zgodovini popolnoma uničil potres in sicer v začetku 18. stoletja in leta 1923.

Leta 1869 se je rodila norveška kraljica Maud.

Leta 1885 se je rodil nemški kancler Heinrich Brüning.

Leta 1894 se je rodil Norbert Wiener, ki velja za začetnika nove znanstvene veje, imenovane kibernetika. Gre za znanost, ki raziskuje zakonitosti regulacijskih procesov, prenašanje informacij in njihovo obdelavo pri strojih, organizmih in družbah. Wiener je temelje postavil leta 1948, njena uporaba pa je videti skoraj neomejena.

Leta 1899 se je rodil nemški ugrabitelj Charlesa Lindbergha III. Bruno Hauptmann.

Leta 1918 je skupščina v Podgorici glasovala za zvezo ljudstev in se pridružila kraljestvu Srbije.

Leta 1922 sta Howard Carter in lord Carnarvon postala prva človeka, ki sta po več kot tri tisoč letih vstopila v grobnico egiptovskega kralja Tutankamona.

Leta 1941 je ameriški predsednik Franklin Delano Roosevelt podpisal zakon, s katerim je določil četrti četrtek v mesecu novembru za dan zahvalnosti.

Leta 1941 je šest letalonosilk, ki jim je poveljeval japonski vicegeneral Chuichi Nagumo, zapustilo Hitokapu Bay in se brez radijskih zvez z ostalimi japonskimi četami odpravilo proti Pearl Harborju.

Leta 1942 je bilo v Bihaću prvo zasedanje Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije – AVNOJ-a, to je vrhovnega političnega in predstavniškega organa nastajajoče Jugoslavije. Do sprejema prve ustave se je sestal trikrat. Prvo je bilo v Bihaću, drugo v Jajcu in tretje v Beogradu. Postal je skupni predstavnik jugoslovanskih narodov v narodnoosvobodilni borbi.

Leta 1949 je indijska skupščina sprejela ustavo.

Leta 1955 se je v Celju rodil slovenski obramboslovec in politik Jelko Kacin.

Leta 1965 je iz izstrelišča Hammaguira v Sahari Francija izstrelila raketo Diamant-A, ki je nosila satelit Asterix-1 in tako postala tretja država, ki je poslala svoje plovilo v vesolje.

Leta 1970 je v Basse-Terreju v Guadeloupeju v eni minuti zapadlo 38,1 milimetra dežja, kar je najhujši naliv, ki so ga kdajkoli zabeležili.

Leta 1983 so neznanci na londonskem letališču Heathrow iz trezorja Brinks Mat odnesli 6.800 zlatih palic, vrednih skoraj 26 milijonov funtov. Palice so bile težke tri tone. Poleg njih pa so ukradli diamante.

Leta 1985 je ameriški predsednik Ronald Reagan podpisal pogodbo z založbo Random House, da bo napisal avtobiografijo. Za knjigo je prejel tri milijone ameriških dolarjev.

Leta 1988 so Jaserju Arafatu prepovedali vstop v ZDA.

Leta 1990 je Mihael Gorbačov ukazal Iračanom na čelu s Sadamom Huseinom, da naj se "poberejo" iz Kuvajta.

Leta 1998 je Tony Blair postal prvi premier Velike Britanije, ki je spregovoril v irskem parlamentu.