Je najstarejši sin kraljice Beatrix in njenega pokojnega moža princa Clausa von Amsberga. Njegov uradni naziv je Z.K.H. De Prins van Oranje.

Če bo princ preživel svojo mater oziroma če bi se ona odpovedala prestolu, bo postal kralj in takrat bo prevzel ime Willem IV. Nizozemski (tradicionalno) ali pa Alexander I. Nizozemski (tako ga kliče družina). Če bo on nasledil prestol, bo prvi kralj na Nizozemskem po več kot stoletni vladavini kraljic.

Njegovi botri so princ Bernhard Nizozemski, princ Ferdinand von Bismarck, profesor dr. Jelle Zijlstra, Gosta van Amsberg, danska kraljiac Margrethe II. in Renee Smith.

Šolal se je v protestantski osnovni šoli v Haagu, nato pa je obiskoval kolidž United World College of the Atlantic v Walesu. Diplomiral je iz zgodovine na univerzi v Leidnu, zanima pa se za upravljanje mednarodnih voda. Poleg tega so ga vse življenje poučevali tudi o državniških zadevah.

Willem-Alexander je častni član Svetovne komisije za vode v 21. stoletju in je pokrovitelj Svetovnega partnerstva za vode, ki so ga ustanovili Svetovna banka, OZN in švedsko ministrstvo za razvoj. Je tudi član Raad van State, najvišjega sveta v nizozemski vladi. Predseduje komisijam nizozemske vojske, mornarice in letalstva, od leta 1998 pa je tudi pokrovitelj nizozemskega olimpijskega komiteja. Je vojaški pilot in športnik. Leta 1991 je v Keniji en mesec pomagal kenijski službi za zaščito divjine. Pod imenom Van Buren je tekmoval na newyorškem maratonu, doma pa se je udeležil tudi drsalnega maratona 11 mest.

2. februarja 2002 seje poročil z Máximo Zorreguieto, Argentinko, ki ima francoske, španske in italijanske prednike in ki je pred poroko delala v banki v New Yorku. S poroko se je princ, ki se je poročil s katoličanko, odpovedal vsem pravicam do angleškega prestola, ki bi ga lahko celo nasledil, saj je daljni potomec družine Windsor.

V zakonu sta se Willemu-Alexandru in Máximi rodili dve hčerki. Catharina-Amalia Beatrix Carmen Victoria se je rodila 7. decembra 2003 v Haagu in je druga v vrsti za nasledstvo nizozemskega prestola. Druga hčerka je Alexia Juliana Marcela Laurentien, ki se je prav tako rodila v Haagu, in sicer 26. junija 2005. Družina živi na posestvu De Horsten v Wassenaarju.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 630 je umrl perzijski kralj Ardashir III.

Leta 1124 je David I. postal škotski kralj.

Leta 1296 je angleški kralj Edvard I.z vojsko porazil Škote pri Dunbarju.

Leta 1509 je papež Julij II. italijanski državi Benetke izdal interdikt.

Leta 1521 je v spopadu s filipinskimi domačini umrl portugalski pomorščak Ferdinand Magellan. Magellanova odprava je bila prva, ki je objadrala svet, leta 1520 pa so po njem imenovali Magellanov preliv, ki povezuje Ognjeno zemljo in Južno Ameriko.

Leta 1565 je bil ustanovljen Cebu – prva španska postojanka na Filipinih.

Leta 1605 je umrl papež Leon XI., s pravim imenom Alessandro de' Medici. Rodil se je leta 1535, papež pa je postal leta 1605.

Leta 1701 se je rodil sardinski kralj Charles Emmanuel III.

Leta 1773 je angleški parlament sprejel t. i. čajni zakon, s katerim je želel rešiti Vzhodnoindijsko družbo, in ji tako zagotovil monopol nad severnoameriško trgovino s čajem.

Leta 1791 se je rodil ameriški tehnik in izumitelj Samuel Morse. Izumil je telegrafsko pisavo, danes znano kot Morsejevo abecedo, v kateri posamezne črke sestavljajo različne kombinacije pik in črtic. Izum je pomenil pravo revolucijo na področju komunikacij.

Leta 1822 se je rodil ameriški vojskovodja in general Ulysses Simpson Grant, ki je poveljeval vojski Severa v ameriški državljanski vojni. V letih od 1869 do 1877 je bil 18. predsednik ZDA.

Leta 1865 je parnik Sultana, na katerem je bilo 2.300 potnikov, eksplodiral in potonil na reki Misisipi. Umrlo je 1.700 potnikov.

Leta 1909 se je v Turčiji zgodil državni udar. Sultan Abdul Hamid II. je moral odstopiti, nasledil pa ga je njegov brat Murat V.

Leta 1913 se je rodil ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Philip Hauge Abelson.

Leta 1921 je antanta razglasila, da mora Nemčija plačati 6,65 bilijona funtov vojne odškodnine.

Leta 1923 je Italija sprejela zakon o preimenovanju slovenskih primorskih krajevnih imen.

Leta 1937 je umrl italijanski intelektualec in politik Antonio Gramsci.

Leta 1941 je bil v Vidmarjevi hiši v Ljubljani ustanovljen OF slovenskega naroda. Uporniška organizacija se je hitro širila in prevzela vodilno vlogo v boju proti okupatorju. Z njeno ustanovitvijo so bili položeni prvi temelji slovenske državnosti.

Leta 1945 je prvič izšel časopis nacistične stranke v Nemčiji Völkischer Beobachter.

Leta 1950 so v Južnoafriški republiki začeli uvajati ločevalno politiko, znano kot apartheid.

Leta 1961 je država Sierra Leone razglasila neodvisnost in se tako osvobodila izpod britanske oblasti.

Leta 1972 je umrl ganski voditelj Kwame Nkrumah.

Leta 1981 je Xerox PARC predstavil računalniško miško.

Leta 1986 je Captain Midnight, s pravim imenom John R. MacDougall, ugrabil satelit postaje HBO in predvajal svoje sporočilo gledalcem te TV-postaje.

Leta 1992 je bila razglašena Federativna republika Jugoslavija, ki sta jo sestavljali Srbija in Črna gora.

Leta 1994 so v Južnoafriški republiki potekale volitve, na katerih so prvič volili tudi temnopolti volivci.

Leta 2005 je prvič poletel letalo airbus 380. Letalo je na svojo prvo pot poletelo iz francoskega mesta Toulouse.