Največje potniško letalo na svetu. Foto: EPA
Največje potniško letalo na svetu. Foto: EPA
Interdikt papeža Julija II. leta 1509. Foto: RTV SLO
Morsejev aparat
Leta 1791 se je rodil izumitelj Morsejeve abecede.
Leta 1909 se je zgodil državni udar. Foto: EPA
Nelson Mandela
V JAR so začeli leta 1950 uvajati apartheid. Foto: EPA

"Superjumbo" lahko sprejme 555 potnikov v treh razredih. Če bi bil v letalu samo ekonomski razred bi jih lahko prevažal kar 853.


Največje potniško letalo s štirimi motorji naj bi po številnih preložitvah začelo prevažati potnike konec letošnjega leta. Zaradi zamud med izdelavo velikana, je mnogo kupcev odpovedalo naročilo in je prešlo k konkurenci - Boeingu.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 630 je umrl perzijski kralj Ardashir III.

Leta 1124 je David I. postal škotski kralj.

Leta 1296 je angleški kralj Edvard I.z vojsko porazil Škote pri Dunbarju.

Leta 1509 je papež Julij II. italijanski državi Benetke izdal interdikt.

Leta 1521 je v spopadu s filipinskimi domačini umrl portugalski pomorščak Ferdinand Magellan. Magellanova odprava je bila prva, ki je objadrala svet, leta 1520 pa so po njem imenovali Magellanov preliv, ki povezuje Ognjeno zemljo in Južno Ameriko.

Leta 1565 je bil ustanovljen Cebu – prva španska postojanka na Filipinih.

Leta 1605 je umrl papež Leon XI., s pravim imenom Alessandro de' Medici. Rodil se je leta 1535, papež pa je postal leta 1605.

Leta 1701 se je rodil sardinski kralj Charles Emmanuel III.

Leta 1773 je angleški parlament sprejel t. i. čajni zakon, s katerim je želel rešiti Vzhodnoindijsko družbo, in ji tako zagotovil monopol nad severnoameriško trgovino s čajem.

Leta 1791 se je rodil ameriški tehnik in izumitelj Samuel Morse. Izumil je telegrafsko pisavo, danes znano kot Morsejevo abecedo, v kateri posamezne črke sestavljajo različne kombinacije pik in črtic. Izum je pomenil pravo revolucijo na področju komunikacij.

Leta 1822 se je rodil ameriški vojskovodja in general Ulysses Simpson Grant, ki je poveljeval vojski Severa v ameriški državljanski vojni. V letih od 1869 do 1877 je bil 18. predsednik ZDA.

Leta 1865 je parnik Sultana, na katerem je bilo 2.300 potnikov, eksplodiral in potonil na reki Misisipi. Umrlo je 1.700 potnikov.

Leta 1909 se je v Turčiji zgodil državni udar. Sultan Abdul Hamid II. je moral odstopiti, nasledil pa ga je njegov brat Murat V.

Leta 1913 se je rodil ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Philip Hauge Abelson.

Leta 1921 je antanta razglasila, da mora Nemčija plačati 6,65 bilijona funtov vojne odškodnine.

Leta 1923 je Italija sprejela zakon o preimenovanju slovenskih primorskih krajevnih imen.

Leta 1937 je umrl italijanski intelektualec in politik Antonio Gramsci.

Leta 1941 je bil v Vidmarjevi hiši v Ljubljani ustanovljen OF slovenskega naroda. Uporniška organizacija se je hitro širila in prevzela vodilno vlogo v boju proti okupatorju. Z njeno ustanovitvijo so bili položeni prvi temelji slovenske državnosti.

Leta 1945 je prvič izšel časopis nacistične stranke v Nemčiji Völkischer Beobachter.

Leta 1950 so v Južnoafriški republiki začeli uvajati ločevalno politiko, znano kot apartheid.

Leta 1961 je država Sierra Leone razglasila neodvisnost in se tako osvobodila izpod britanske oblasti.

Leta 1972 je umrl ganski voditelj Kwame Nkrumah.

Leta 1981 je Xerox PARC predstavil računalniško miško.

Leta 1986 je Captain Midnight, s pravim imenom John R. MacDougall, ugrabil satelit postaje HBO in predvajal svoje sporočilo gledalcem te TV-postaje.

Leta 1992 je bila razglašena Federativna republika Jugoslavija, ki sta jo sestavljali Srbija in Črna gora.

Leta 1994 so v Južnoafriški republiki potekale volitve, na katerih so prvič volili tudi temnopolti volivci.