Rodil se je 23. aprila 1897 v ontarijskem Newtonbrooku. Leta 1914 se je vpisal na kolidž Victoria v Torontu, nato pa je študij nadaljeval na torontski univerzu. Med letoma 1914 in 1916 je delal v zdravstvenem oddelku kanadskih sil v Egiptu in Grčiji.

Leta 1916 so ga premestili v Kraljevsko letalsko enoto, kjer je delal eno leto, nato pa so ga zaradi nesreče poslali domov. Po vojni se je vrnil v šolo, kjer je leta 1919 diplomiral. Nato je do leta 1923 študiral na kolidžu St. John univerze Oxford, kjer je diplomiral iz moderne zgodovine. Leta 1925 je magistriral, istega leta se je poročil z Maryon Moody (1901–1989), s katero je imel hčerko Patricio in sina Geoffreyja. Po koncu študija na Oxfordu se je vrnil v Kanado, kjer je na univerzi v Torontu poučeval zgodovino in treniral hokejsko moštvo Varsity Blues. Kmalu je dobil službo v ministrstvu za zunanje zadeve. Kot diplomat je imel tudi pomembno vlogo pri nastanku organizacij Nata in Združenih narodov. Med drugo svetovno vojno je služil kot kurir, nato pa je postal direktor tajne službe. Leta 1948 ga je premier Louis St. Laurent imenoval na mesto ministra za zunanje zadeve, kmalu zatem pa je bil izvoljen še v kanadski spodnji dom parlamenta.

Leta 1957 je bil za zasluge pri reševanju krize glede Sueškega prekopa nagrajen z Nobelovo nagrado za mir. Leto kasneje je bil izvoljen za predsednika liberalne stranke. 22. aprila 1963 je bil po volitvah izvoljen za premierja, na tem mestu pa je bil do 20. aprila 1968. Kljub temu, da je imel manjšino v parlamentu, je njegova vlada sprejela in izpeljala več načrtov: splošno zdravstveno nego, študentska posojila, pokojninski načrt in sprejela nov simbol – kanadsko zastavo, na kateri je narisan javorjev list. Uvedel je tudi 40-urni delavnik, nove minimalne plače in dvotedenske počitnice. Pearson je imel med ministri tudi tri take, ki so kasneje postali premierji - Pierre Trudeau, John Turner in Jean Chrétien. 14. decembra 1967 je napovedal, da se bo upokojil iz političnega življenja. Po koncu politične kariere je predaval mednarodne odnose na univerzi Carleton v Ottawi. Za časa svojega življenja je dobil 48 častnih doktorskih naslovov z različnih univerz. Umrl je zaradi raka 27. decembra 1972.

Leta 98 je po smrti Nerve Trajan postal rimski cesar.

Leta 1186 se je sin svetorimskega cesarja Fredericka I., prestolonaslednik Henrik VI., poročil s Constance Sicilsko.

Leta 1443 se je rodil saksonski vojvoda Albert.

Leta 1546 se je rodil brandenburški volilni knez Joachim Friedrich.

Leta 1573 je t. i. Varšavska konfederacija sprejela pacto conventa, enega najstarejših tolerančnih ediktov v zgodovini.

Leta 1695 je Mustafa II. postal turški sultan po smrti Amheda II. Vladal je do leta 1703.

Leta 1755 se je rodil eden največjih filozofov nemške klasične idealistične filozofije Friderich Wilhelm Joseph von Schelling. Razvil je filozofijo identitete subjekta in objekta, duha in narave. Ob tem je razvil filozofijo mitologije, s svojo filozofijo umetnosti pa je zaznamoval romantiko.

Leta 1814 je umrl nemški filozof Johann Gottlieb Fichte.

Leta 1850 se je rodil angleški kapitan Titanika Edward J. Smith.

Leta 1859 se je rodil nemški cesar Viljem II.

Leta 1888 so v Washingtonu ustanovili društvo National Geographic Society.

Leta 1900 so tuji diplomati v Pekingu zahtevali, da oblast kaznuje udeležence boksarske vstaje.

Leta 1903 se je rodil avstralski nevropsiholog in dobitnik Nobelove nagrade John Carew Eccles.

Leta 1909 so na Norveškem ustanovili Mlado levico.

Leta 1910 se je rodil slovenski politik in marksistični teoretik, publicist in predvojni komunist Edvard Kardelj - Sperans. Bil je med ustanovitelji Osvobodilne fronte, član vrhovnega štaba Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije, odgovoren za Slovenijo, in član predsedstva Avnoja. Po letu 1945 je bil na najvidnejših položajih v SFRJ-ju. Umrl je 10. februarja 1979.

Leta 1915 so ameriški marinci okupirali Haiti.

Leta 1916 je nemška revolucionarna levica, ki se je zbirala okrog Karla Liebknechta in so se ji pridružili Roza Luxemburg, Klara Zetkin in Fran Mehring, ustanovila revolucionarno organizacijo Spartakova zveza. Ime je dobila po voditelju upornih sužnjev v starem Rimu. Že 27. januarja so izdali prvo številko glasila Spartakova pisma, ki je med vojaki in delavci širilo protivojno propagando.

Leta 1924 sta Italija in Jugoslavija v Rimu podpisali sporazum. Italija je na podlagi dogovora dobila Reko, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Sušak.

Leta 1926 je John Logie Baird demonstriral prvi televizijski prenos.

Leta 1936 se je rodil ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Samuel C. C. Ting.

Leta 1939 je ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt odobril prodajo ameriških vojnih načrtov Franciji.

Leta 1942 se je Prva proletarska brigada prebila čez strmine Igmana, kar so pozneje imenovali Igmanski marš.

Leta 1943 je 50 ameriških bombnikov odvrglo celotni tovor nad Nemčijo. Cilj bombardiranja je bil Wilhelmshaven.

Leta 1944 je bil prebit obroč okoli Leningrada.

Leta 1944 je Liberija napovedala vojno Tretjemu rajhu in Japonski.

Leta 1944 se je rodila irska aktivistka in Nobelova nagrajenka za mir Mairéad Corrigan.

Leta 1945 so ruske sile osvobodile koncentracijsko taborišče Auschwitz in naletele na nepredstavljivo grozljive prizore. V taborišču je bilo ubitih okoli milijon in pol ljudi, večinoma Judov.

Leta 1951 so se v Nevadi začela jedrska testiranja. Prvič so odvrgli bombo na področje Frenchman Flats.

Leta 1967 je več kot 60 držav podpisalo sporazum, s katerim so se zavzele k prepovedi postavitve jedrskega orožja v vesolju.

Leta 1967 so v požaru na Apollu 1 umrli astronavti Virgil Ivan "Gus" Grissom, Edward Higgins White II. in Roger Bruce Chaffee.

Leta 1971 je umrl gvatemalski predsednik Jacobo Arbenz.

Leta 1973 so Severni Vietnam, Južni Vietnam, Vietkong in ZDA v Parizu podpisali premirje. Podpis premirja je predvidel umik ameriških enot iz Vietnama.

Leta 1983 je 53,85 kilometra dolg železniški predor Seikan povezal japonska otoka Honšu in Hokaido.

Leta 1993 se je začela sanacija Ljubljanske banke.

Leta 1992 se je začelo sojenje Miku Tysonu zaradi obtožbe, da je leta 1991 posilil tekmovalko na lepotnem tekmovanju Miss Black America.

Leta 1997 je prišlo na dan, da ima več francoskih muzejev v svojih depojih skoraj 2.000 umetnin, ki so jih ukradli nacisti.

Leta 1998 je ameriška prva dama Hillary Rodham Clinton v tv-oddaji Today Show povedala, da so napadi na njenega moža le zarota desnega krila.

Leta 2002 je več eksplozij na vojaškem smetišču v Lagosu, Nigerija, ubilo več kot tisoč ljudi.