V njej si je Slovenija izbojevala neodvisnost od Socialistične federativne republike Jugoslavije. Jugoslovanska ljudska armada (JLA) je prvič oboroženo nastopila proti slovenski Teritorialni obrambi (TO) oktobra 1990, ko je zasedla Republiški štab Teritorialne obrambe v Ljubljani.

Kljub pritiskom JLA-ja je TO maja 1991 začel usposabljati nabornike v dveh učnih centrih: na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru. 23. maja je JLA z zaigranim incidentom v Pekrah poskušala priti do vojaških obveznikov. 26. junija 1991 se je po sprejetju ustavnega zakona, ki ga je sprejela slovenska skupščina, v Beogradu sešel Zvezni izvršni svet in sprejel odlok o zavarovanju državnih meja v Sloveniji, s čimer sta imela JLA in zvezna policija odprto pot za oborožen nastop proti Sloveniji.

Vojaško-policijski nastop je bil v prvi fazi usmerjen proti slovenskim mejam in letališču Brnik. Ko bi bila Slovenija odrezana od sveta, bi v drugi fazi prišel na vrsto obračun z delom Slovenije, ki je zagovarjal samostojnost, zamenjali pa bi tudi staro politično vodstvo z novim, ki bi bilo marioneta za uresničevanje srbskih ciljev.

Proti mejnim prehodom z Italijo so 26. junija prve krenile oklepne enote reškega korpusa. Med potjo so naletele na nebranjene barikade in na spontan, a odločen nastop domačinov. Kot grožnja slovenskim demonstrantom je v Divači ob 14.30 odjeknil tudi prvi strel, ki ga je sprožil oficir JLA-ja. Taktika nastopa JLA-ja proti slovenskim mejnim prehodom je bila opredeljena s posebnim ukazom, ki je najprej pozival k predaji prehoda, nato je sledila grožnja z orožjem in nazadnje streljanje v bližino prehoda in v centre odpora.

Enote za vojaški poseg proti Sloveniji so oblikovali ljubljanski, mariborski, reški, zagrebški in varaždinski korpus ter letalski korpus JLA-ja, vsi pa so bili pod poveljstvom 5. armadnega poveljstva v Zagrebu. V Sloveniji je imel JLA približno 22.300 vojakov, slovenski TO pa 16.000 pripadnikov, med desetdnevno vojno pa se je število vojakov TO-ja povečalo na 35.200. Slovenska policija je imela okoli 10.000 aktivnih in rezervnih pripadnikov, JLA pa je imel popolno premoč v orožju in močne oklepne enote s podporo vojnega letalstva.

Slovenska vojska in policija sta imeli samo pehotno oborožitev, nekaj protiletalskih topov 20 mm in minometov 82 mm, vendar niti enega tanka, letala ali topniških enot. Vojna za Slovenijo se je začela 27. junija ob 1.15 zjutraj, ko je protiletalska oklepna baterija JLA-ja pri Metliki prestopila državno mejo. Ob 2.40 je iz vojašnice na Vrhniki proti Brniku krenil 1. oklepni bataljon.

Kolono oklepnikov, ki je prodirala skozi Belo krajino, je sestavljalo 12 bojnih oklepnih vozil s tricevnimi protiletalskimi topovi 20 mm in več tovornjakov. Ustavila jih je barikada v Pogancih. Oklepni bataljon z Vrhnike je proti Brniku prodiral v dveh kolonah. Na poti je naletel na improvizirane, nebranjene barikade iz avtomobilov.

Ena oklepna kolona je prodirala po avtocesti in ljubljanski obvoznici ter čez Trzin in Mengeš, druga po stari cesti, pri čemer je po pomoti zavila v gozdove na Toškem čelu. Prvi tanki so prišli na letališče Brnik okoli 5. ure zjutraj. Zavzeli so okolico letališča, enota TO-ja pa jih je napadla okoli 18. ure. Zvečer so v približno 20 minut trajajočem spopadu s policijsko specialno enoto in Teritorialno obrambo padli štirje vojaki JLA-ja in pripadnik TO-ja.

Drugi vojaki JLA-ja so se predali, vojaki diverzantskega odreda JLA-ja pa so se umaknili proti Depali vasi, kjer so jih naslednji dan ujeli. Deset tankov se je iz Maribora okrog 9. ure odpeljalo proti Šentilju, pet tankov in 10 oklepnikov pa proti Dravogradu. Kolono, ki je prodirala proti Šentilju, je ustavila barikada v Pesnici, ki so jo vojaki okrog poldne začeli obstreljevati in jo zažgali.

Pripadniki TO-ja so tanke napadli okoli 17.30. Na mostu čez Dravo so TO-jevci zavrnili kolono tankov polkovnika Popova, ki je poskušala prodreti s hrvaške smeri. Ustavlili so tudi oklepno kolono, ki je prišla v Slovenijo pri Razkrižju. Ob 20.45 je bil z dvema minometoma izveden napad na letališče Cerklje, nato pa je večina letal letališče zapustila.

Do ostrega spopada s kolono JLA-ja je prišlo v Kosezah pred Ilirsko Bistrico, padli so trije vojaki JLA-ja. Zvečer je bil med poskusom raketiranja in desantiranja na 510. učni center TO-ja na Igu sestreljen vodilni od treh helikopterjev MI-8, drugi s slovenskim pilotom pa med preletom Ljubljane.

Drugi dogodki, ki so se zgodili na današnji dan ...

Leta 1709 je ruski car Peter Veliki v bitki pri Poltavi premagal enote švedskega kralja Karla XII.

Leta 1759 je začel James Woolfe oblegati Québec.

Leta 1794 je umrl avstrijski državnik Wenzel Anton von Kaunitz-Rietberg.

Leta 1801 se je rodil angleški astronom in matemaitk George Biddell Airy.

Leta 1806 se je rodil škotski matematik, logik in filozof Augustus De Morgan

Leta 1838 se je rodil nemški industrialec in razvijalec orožja Paul von Mauser.

Leta 1844 je umrl ameriški mormonski pridigar Joseph Smith mlajši.

Leta 1862 se je rodil slovenski industrialec Janez Puh. Janez se je rodil kot drugi otrok v družini Franca Puha iz Zagorcev in matere Neže iz Sakušaka. Do svoje smrti 19. julija 1914 v Zagrebu je prijavil več kot 30 patentov. V vasi Rotman v juršinski fari se je učil za ključavničarja pri mojstru Kranerju. Spričevalo o uspešnem triletnem izobraževanju je dobil leta 1877 na Ptuju. Leta 1880 je šel služit vojsko v Gradec, kjer se je dve leti boril za pridobitev dovoljenja za delo v mehanični delavnici in za pridobitev prostorov. Leta 1889 je izdelal svoje prvo doslej znano kolo. V naslednjih 10 letih je prešel od obrtnika do tovarnarja, ki je zaposloval do 1.200 delavcev. Leta 1901 je patentiral lastni pogonski motor, naslednjo leto pa je predstavil tako avto kot motor. Posebno pozornost je posvečal likovni podobi izdelkov, plakatom, cenikom in prodajnim katalogom.

Leta 1869 se je rodil nemški embriolog Hans Spemann, ki je leta 1935 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1869 se je rodila rusko-ameriška anarhistka, feministka judovskega rodu Emma Goldman.

Leta 1872 se je rodil ameriški astronom Heber Doust Curtis.

Leta 1882 se je rodil nemški filozof, psiholog in pedagog Eduard Spranger.

Leta 1893 je prišlo do zloma newyorške borze.

Leta 1898 je Joshua Slocum prvi sam obplul svet.

Leta 1905 je prišlo do upora na ladji Potemkin.

Leta 1940 se je francoska vlada preselila v Vichy.

Leta 1941 je Madžarska napadla ZSSR.

Leta 1943 je v Bazo 21 prispela zavezniška vojaška misija pod vodstvom kanadskega majorja Williama Jonesa.

Leta 1944 so partizani v rudniku svinca in cinka Rabelj (danes v Italiji) razstrelili črpalke in za več dni ustavili delo.
Leta 1950 so ZDA sklenile, da bodo poslale svoje čete v korejsko vojno.

Leta 1950 je KPJ je pod vodstvom Josipa Broza Tita in komunističnega ideologa Edvarda Kardelja v Jugoslaviji uvedla delavsko samoupravljanje, s čimer je opustila centralistično planiranje.

Leta 1954 je v Obninsku pri Moskvi začela obratovati prva jedrska elektrarna.

Leta 1957 je orkan Audrey v Louisiani in Teksasu zahteval 500 žrtev.

Leta 1967 je v londonskem Enfieldu začel delovati prvi bankomat.

Leta 1969 so se v New Yorku spopadli policisti in homoseksualci.

Leta 1977 je afriška državica Džibuti postala neodvisna.

Leta 1985 je ameriška Route 66 nehala biti uradna cesta.

Leta 1986 je Mednarodno sodišče razsodilo, da je ameriška pomoč gibanju Contras v Nikaragvi v nasprotju z mednarodnim pravom.

Leta 1991 je ameriška mornarica bombardirala sedež iraške obveščevalne službe zaradi priprav na atentat na predsednika Georgea Busha st. med obiskom v Kuvajtu.

Leta 1993 so z ameriških vojnih ladij v Perzijskem zalivu in Rdečem morju na centralo iraške varnostno-obveščevalne službe v Bagdadu izstrelili 23 raket, kar je bil povračilni ukrep zaradi iraškega načrtovanja atentata na Georgea Busha, med njegovim obiskom v Kuvajtu.

Leta 2001 je Mednarodno sodišče razsodilo, da so ZDA v primeru LaGrand kršile dunajsko konvencijo.