Hruščov je bil zraven, ko so Sovjeti Norvežanom podarili štiri jesetre iz Kapsijskega morja. Jeseter Nikita je dočakal 38 let. Foto: EPA
Hruščov je bil zraven, ko so Sovjeti Norvežanom podarili štiri jesetre iz Kapsijskega morja. Jeseter Nikita je dočakal 38 let. Foto: EPA
Gergor XI.
Gregor XI. je vladal v francoskem Avignonu.
Wilhelm Röntgen
Röntgen je odkril retgenske žarke. Foto: EPA
Jurij Gagarin
Gagarin je bil prvi Zemljan, ki je poletel v vesolje. Foto: EPA
Džang Zemin
Zemin je predsednik Kitajske postal leta 1993. Foto: EPA

Hruščov se je rodil v vasi Kalinovka v Rusiji v kmečko družino.

Po Stalinovi smrti je po relativno kratkem boju za oblast postal prvi sekretar komunistične partije Sovjetske zveze in s tem tudi formalni voditelj te velike države. Vsaj v primerjavi s Stalinom je vodil precej milejšo zunanjo in notranjo politiko. Leta 1964 so ga odstavili. Zamenjal ga je Leonid Brežnjev. Po večletnih bolezenskih težavah je umrl leta 1971.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 972 se je rodil francoski kralj Robert I.

Leta 1191 je umrl papež Klemen III., s pravim imenom Paulino Scolari. Vladal je od leta 1187.

Leta 1306 sta bila Robert I. Škotski in Elizabeth de Burgh okronana za škotskega kralja in kraljico.

Leta 1350 je umrl kastiljski kralj Alfonso XI.

Leta 1378 je umrl papež Gregor XI., s pravim imenom Pierre Roger de Beaufort. Vladal je v Avignonu. Za papeža je bil izvoljen leta 1370.

Leta 1462 je umrl moskovski princ Vasilij II. Ruski.

Leta 1513 je raziskovalec Juan Ponce de León začel odkrivati Severno Ameriko, posebej Florido, za katero je menil, da je otok.

Leta 1625 je Charles I. postal kralj Anglije in Škotske.

Leta 1713 se je zgodil zadnji upor slovenskih kmetov proti tedanji zemljiški gospodi. Kljub začetnim uspehom kmetje niso bili kos cesarski vojski, ki je upor surovo zatrla.

Leta 1782 je Charles Watson-Wentworth, drugi markiz Rockinghamski, postal premier Velike Britanije.

Leta 1794 je vlada ZDA ustanovila ameriško mornarico in odobrila gradnjo šestih fregat.

Leta 1836 je Antonio López de Santa Anna odredil mehiški vojski, naj pobije okoli 400 Teksačanov iz Goliada.

Leta 1845 se je rodil nemški fizik in Nobelov nagrajenec Wilhelm Röntgen. Odkril je rentgenske žarke, ki so jih poimenovali po njem in jih še danes uporabljajo v zdravstvu.

Leta 1847 se je rodil nemški kemik in Nobelov nagrajenec Otto Wallach.
1851 so Evropejci prvič obiskali dolino Yosemite Valley.

Leta 1890 je tornado prizadel mesto Louisville, ameriška zvezna država Kentucky. Umrlo je 76 ljudi, 200 pa je bilo poškodovanih.

Leta 1911 se je rodil slovenski partizanski komandant Franc Rozman - Stane.

Leta 1912 se je rodil angleški premier James Callaghan.

Leta 1918 sta se Moldavija in Besarabija pridružili Romuniji.

Leta 1933 je Japonska izstopila iz Društva narodov.

Leta 1940 je umrl novozelandski premier Michael Joseph Savage.

Leta 1941 se je rodil slovaški predsednik Ivan Gašparovič.

Leta 1941 sta se po podpisu protokola o pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu zgodila državni udar in odstavitve Cvetkovićeve vlade. Z razglasitvijo Petra II. za polnoletnega kralja z vsemi pravicami so sestavili novo vlado narodne sloge, ki jo je vodil Dušan Simović.

Leta 1942 se je rodil angleški kemik in Nobelov nagrajenec John E. Sulston.

Leta 1945 so zavezniki začeli bombardirati japonska pristaniška mesta in vodne poti.

Leta 1964 je v najmočnejšem potresu v zgodovini ZDA, ki je imel stopnjo 9,2 po Richterju in je stresel Aljasko, umrlo 125 ljudi. Glavno mesto Aljaske, Anchorage, pa je bilo hudo poškodovano.

Leta 1967 je umrl češki kemik in Nobelov nagrajenec Jaroslav Heyrovský.

Leta 1968 je Jurij Gagarin s kopilotom poletel na rutinski trenažni polet v dvosedežnem reaktivnem letalu, z njim strmoglavil in se smrtno ponesrečil. Gagarin je bil prvi Zemljan, ki je poletel v vesolje.

Leta 1969 je Nasa izstrelila medplanetarno vesoljsko sondo Mariner 7 proti Marsu.

Leta 1970 se je rodila iranska princesa Leila.

Leta 1977 je v trčenju dveh letal na letališču na Kanarski otokih umrlo 583 ljudi. V zgodovini letalskih nesreč velja ta za eno izmed največjih.

Leta 1980 se je norveška naftna ploščad Alexander Kielland zrušila v Severno morje. Umrlo je 123 od 212 delavcev na ploščadi.

Leta 1986 je eksplodiral avtomobil bomba v glavnem štabu russellske cestne policije v Melbournu. Umrla je ena policistka Angela Taylor, ranjenih pa je bilo še 21 ljudi.

Leta 1988 je Moudud Ahmed postal premier Bangladeša.

Leta 1993 je Džang Zemin postal predsednik Kitajske.

Leta 1993 je Albert Zafy postal predsednik Madagaskarja.

Leta 1993 je Mahamane Ousmane postal predsednik Nigra.

Leta 1994 je tornado uničil cerkev v Piedmontu, ameriška zvezna država Alabama. Umrlo je 20 ljudi, 90 pa je bilo ranjenih.

Leta 2002 se je samomorilec razstrelil in ubil 29 ljudi v Netanyji v Izraelu.

Leta 2003 so v eksploziji v nitrokemični tovarni dinamita v Billy-Berclauu v Franciji umrli štirje ljudje. Eksplodiralo je, ko je nekdo prižgal vžigalico.