Za predsednika Izraela je bil izvoljen 16. maja 1948, oblast pa je prevzel leta 1949. Državi je predsedoval do leta 1952.

Weizmann je tudi ustanovitelj raziskovalnega inštituta v Izraelu, ki so ga pozneje preimenovali v Weizmannov inštitut za znanost. Rodil se je v majhni vasici Motol (Motyli) v bližini Pinska v ruskem imperiju (danes Belorusija).

Leta 1899 je na univerzi v Fribourgu v Švici diplomiral iz kemije. Od leta 1901 do leta 1903 je predaval kemijo na univerzi v Ženevi, nato pa je poučeval na univerzi v Manchestru. Leta 1910 je pridobil državljanstvo Velike Britanije.

Med prvo svetovno vojno je med letoma 1916 in 1919 postal direktor britanskega laboratorija za admiraliteto. Postal je znan po svojem odkritju, kako uporabiti fermentacijo z bakterijami tako, da dobiš velike količine želenih snovi, zato ga imajo še danes za očeta industrijske fermentacije.

Uporabil je bakterijo Clostridium acetobutylicum, da je izdelal aceton, ki so ga uporabljali za izdelavo eksploziva TNT (trinitrotoluen). 3. januarja 1919 je z iraškim kraljem Fajsalom I. podpisal t. i. sporazum Fajsal - Weizmann, s katerim je bila na Bližnjem vzhodu ustanovljena zveza med Judi in Arabci.

Po letu 1920 je prevzel vodenje sionističnega gibanja in je bil dvakrat izvoljen za predsednika svetovne sionistične organizacije, in sicer ji je predsedoval med letoma 1920 in 1931 ter med letoma 1935 in 1946.

Leta 1921 je skupaj z znanim judovskim fizikom Albertom Einsteinom zbral sredstva in ustanovil judovsko univerzo v Jeruzalemu.

Med drugo svetovno vojno je pomagal britanskemu ministrstvu za dobavo in raziskoval sintetično gumo ter visokooktanski bencin. Po drugi svetovni vojni je bila leta 1946 ustanovljen Izrael, katerega prvi predsednik je postal prav Weizmann.

Umrl je 9. novembra 1952. Nasledil ga je Jicak Ben-zvi, ki je predsedoval Izraelu od leta 1952 do leta 1963. Temu so sledili predsedniki Zalman Šazar (1963-1973), Efraim Kacir (1973-1978), Jicak Navon (1978-1983), Čaim Herzog (1983-1993), Weizmannov nečak Ezer Weizman (1993-2000) in Moše Kacav (2000- ).

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 399 je bil za papeža izvoljen sveti Anastazij I.

Leta 511 je umrl frankovski kralj Klodovik, ki je bil rojen okoli leta 465. Klodovik je bil iz rodbine Merovingov. Podredil si je večino Galije in Alemane, pokristjanil se je leta 496, velja pa za ustanovitelja frankovske države.

Leta 835 je umrl imam Muhamed At Taki.

Leta 1095 je papež Urban II. na cerkvenem zboru v bližini Clermonta pozval vernike na križarsko vojno, v kateri naj bi osvobodili svete dežele in božji grob. Začela se je leta 1096.

Leta 1592 je umrl japonski poveljnik samurajev Nakagawa Hidemasa.

Leta 1592 je umrl švedski kralj Ivan III.

Leta 1630 se je rodil avstrijski nadvojvoda Sigismund Francis.

Leta 1635 se je rodila žena francoskega kralja Ludvika XIV. Franšoise d'Aubigné, markiza de Maintenon.

Leta 1701 se je rodil švedski astronom Andres Celsius. Bil je prvi, ki se je trudil določiti velikost zvezd, skušal je izmeriti njihov sijaj. Zasnoval je toplotno lestvico. Vrelišče je postavil na 0 stopinj, zmrzišče pa na 100 stopinj, kasneje pa ju je zamenjal. To je stostopinjska lestvica, ki jo danes uporabljajo povsod po svetu.

Leta 1843 se je rodil ameriški poslovnež in filantrop Cornelius Vanderbilt.

Leta 1857 se je rodil angleški fiziolog in Nobelov nagrajenec Charles Scott Sherrington.

Leta 1865 se je v Svetem Gregorju nad Sodražico rodil slovenski sociolog, politik in začetnik krščanskega socialnega gibanja na Slovenskem, Janez Evangelist Krek.

Leta 1895 je švedski izumitelj in industrialec Alfred Nobel sestavil oporoko in ustanovil sklad za podeljevanje nagrad. Določil je pet nagrad in sicer za fiziko, kemijo, medicino, literaturo in mir, kasneje so dodali še ekonomijo. Prvo nagrado so podelili leta 1901.

Leta 1912 je Španija razglasila protektorat nad severno obalo Maroka.

Leta 1934 je v oboroženem spopadu FBI ubil bančnega roparja Baby Face Nelsona.

Leta 1940 je v Romuniji straža generala Iona Antonescuja aretirala in pobila 60 pomočnikov pobeglega kralja Carola II. Romunskega, med njimi je bil tudi nekdanji minister in zgodovinar Nicolae Iorga.

Leta 1942 so Francozi v Toulonu potopili del svoje vojne mornarice in tako preprečili, da bi ta prišla v roke Nemcem.

Leta 1973 je ameriški senat z 92 glasovi za in tremi proti potrdil Geralda Forda za podpredsednika ZDA.

Leta 1975 je umrl Škot Ross McWhirter, eden od ustanoviteljev Guinnessove knjige rekordov.

Leta 1983 je v bližini letališča Bajaras v Madridu strmoglavilo kolumbijsko letalo boeing 747. V nesreči je umrlo 183 ljudi.

Leta 1990 je britanska konzervativna stranka izbrala Johna Majorja kot naslednika Margaret Thatcher na mestu premierja.

Leta 1997 je bilo v masakru v Alžiriji ubitih 25 ljudi.

Leta 1999 je bila za premierko Nove Zelandije – prvo v zgodovini te države - izvoljena Helen Clark.

Leta 2001 so na planetu Osiris odkrili vodikovo atmosfero. To je bila prva atmosfera, ki jo je Hubblov teleskop odkril na enem od planetov izven Sončnega sistema.