Onsager je že pri 23 letih popravil Debye-Hücklovo teorijo o elektrolitskih rešitvah. Foto:
Onsager je že pri 23 letih popravil Debye-Hücklovo teorijo o elektrolitskih rešitvah. Foto:
Andres Celsius
Celsius je zasnoval stostopinjsko temperaturno lestvico.
Chaim Azriel Weizmann
Weizmann je oblast v Izraelu prevzel leta 1948.
Alfred Nobel
Alfred Nobel je v oporoki ustanovil sklad za podeljevanje nagrad. Foto: EPA
Gerald Ford
Leta 1973 je senat potrdil Geralda Forda za predsednika ZDA.
John Major
John Major je na premierskem mestu nasledil železno lady. Foto: EPA

Po končani srednji šoli v Oslu je Lars obiskoval norveški inštitut za tehnologijo v Trondheimu, kjer je leta 1925 diplomiral in pridobil naziv kemijski inženir. Istega leta je popravil Debye-Hücklovo teorijo o elektrolitskih rešitvah.

Obiskal je Debyja v Zürichu, kjer je ta predaval, in mu povedal, da je njegova teorija napačna. Debye je bil tako navdušen nad Onsagerjem, da ga je zaposlil kot asistenta na Eidgenössische Technische Hochschule, kjer je Onsager ostal do leta 1928, ko je odpotoval v ZDA in prevzel službo predavatelja na univerzi Johna Hopkinsa. Kmalu je ugotovil, da nima nobenega talenta za predavanje, ampak samo za nove ideje, inovacije in raziskave, zato so ga že po enem semestru odpustili. Potem se je zaposlil na univerzi Brown, od koder so ga zaradi depresije leta 1933 odpustili.

Zaposlil se je na Yalu, kjer je delal do leta 1972 do leta 1933. Preden se je zaposlil na Yalu, je odpotoval v Avstrijo na obisk k elektrokemiku Hansu Falkenhagenu. Tam je spoznal Falkenhagenovo svakinjo Margrethe Arledter, s katero se je 7. septembra 1933 poročil. V zakonu so se jima rodili trije sinovi in ena hčerka. Leta 1935 je, potem ko so na univerzi odkrili, da nima doktorata, doktoriral. Še predtem je bil imenovan za asistenta profesorja, leta 1940 pa so ga imenovali za profesorja. Leta 1945 je postal ameriški državljan. Za svoje teorije in ideje je bil leta 1958 nagrajen z Lorentzovo nagrado, deset let kasneje pa je prejel tudi Nobelovo nagrado za kemijo. Leta 1973 se je upokojil, istega leta pa ga je univerza v Miamiju imenovala za zaslužnega profesorja. V Miamiju je sodeloval s študenti, ki so končali doktorske študije. 5. oktobra 1976 je umrl zaradi anevrizme.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 399 je bil za papeža izvoljen sveti Anastazij I.

Leta 511 je umrl frankovski kralj Klodovik, ki je bil rojen okoli leta 465. Klodovik je bil iz rodbine Merovingov. Podredil si je večino Galije in Alemane, pokristjanil se je leta 496, velja pa za ustanovitelja frankovske države.

Leta 835 je umrl imam Muhamed At Taki.

Leta 1095 je papež Urban II. na cerkvenem zboru v bližini Clermonta pozval vernike na križarsko vojno, v kateri naj bi osvobodili svete dežele in božji grob. Začela se je leta 1096.

Leta 1592 je umrl japonski poveljnik samurajev Nakagava Hidemasa.

Leta 1592 je umrl švedski kralj Ivan III.

Leta 1630 se je rodil avstrijski nadvojvoda Sigismund Francis.

Leta 1635 se je rodila žena francoskega kralja Ludvika XIV. Francoise d'Aubigné, markiza de Maintenon.

Leta 1701 se je rodil švedski astronom Andres Celsius. Bil je prvi, ki se je trudil določiti velikost zvezd, skušal je izmeriti njihov sijaj. Načrtoval je toplotno lestvico. Vrelišče je postavil na 0 stopinj, zmrzišče pa na 100 stopinj, kasneje pa ju je zamenjal. To je stostopinjska lestvica, ki jo danes uporabljajo povsod po svetu.

Leta 1843 se je rodil ameriški poslovnež in človekoljub Cornelius Vanderbilt.

Leta 1874 se je rodil kemik, državnik, predsednik svetovne sionistične organizacije in prvi predsednik Izraela Čaim Azriel Weizmann.

Leta 1857 se je rodil angleški fiziolog in Nobelov nagrajenec Charles Scott Sherrington.

Leta 1865 se je v Svetem Gregorju nad Sodražico rodil slovenski sociolog, politik in začetnik krščanskega socialnega gibanja na Slovenskem Janez Evangelist Krek.

Leta 1895 je švedski izumitelj in industrialec Alfred Nobel sestavil oporoko in ustanovil sklad za podeljevanje nagrad. Določil je pet nagrad, in sicer za fiziko, kemijo, medicino, literaturo in mir, pozneje so dodali še ekonomijo. Prvo nagrado so podelili leta 1901.

Leta 1912 je Španija razglasila protektorat nad severno obalo Maroka.

Leta 1934 je v oboroženem spopadu FBI ubil bančnega roparja Baby Face Nelsona.

Leta 1940 je v Romuniji straža generala Iona Antonescuja aretirala in pobila 60 pomočnikov pobeglega kralja Carola II. Romunskega; med njimi je bil tudi nekdanji minister in zgodovinar Nicolae Iorga.

Leta 1942 so Francozi v Toulonu potopili del svoje vojne mornarice in tako preprečili, da bi ta prišla v roke Nemcem.

Leta 1973 je ameriški senat z 92 glasovi za in tremi proti potrdil Geralda Forda za podpredsednika ZDA.

Leta 1975 je umrl Škot Ross McWhirter, eden izmed ustanoviteljev Guinnessove knjige rekordov.

Leta 1983 je v bližini letališča Bajaras v Madridu strmoglavilo kolumbijsko letalo boeing 747. V nesreči je umrlo 183 ljudi.

Leta 1990 je britanska konservativna stranka izbrala Johna Majorja kot naslednika Margaret Thatcher na mestu premierja.

Leta 1997 je bilo v masakru v Alžiriji ubitih 25 ljudi.

Leta 1999 je bila za premierko Nove Zelandije - prvo v zgodovini te države - izvoljena Helen Clark.

Leta 2001 so na planetu Osiris odkrili vodikovo atmosfero. To je bila prva atmosfera, ki jo je Hubblov teleskop odkril na enem izmed planetov zunaj Sončnega sistema.