Njegov najpomembnejši dosežek je izboljšanje šivalnega stroja. Poleg tega je bil Singer ustanovitelj podjetja Singer Sewing Machine Company. Isaac je bil sin Adama Singerja, saksonskega imigranta, ki se je naselil v Ameriki, in njegove žene Ruth.

Kot 19-letni mladenič je začel delati pri šiviljskem mojstru, a je v službi ostal le nekaj mesecev. Zapustil jo je, da bi postal igralec v potujoči igralski skupini. Do dohodka je prišel izmenično z delom kot igralec ali kot mehanik. Leta 1830 se je poročil s Catherine Mario Haley. Leta 1835 se je skupaj z ženo in sinom Williamom preselil v New York, kjer je delal v tiskarni.

Leto pozneje se je preselil v Baltimore, kjer je spoznal Mary Ann Sponsler. Isaac je tudi Mary Ann vprašal, ali bi se poročila z njim. Kmalu se je vrnil v New York, kjer sta z ženo dobila hčerko Lillian, rojeno leta 1837. Ko je za njim v New York prišla Mary Ann, je ugotovila, da je Singer že poročen. Skupaj sta se vrnila v Baltimore in se predstavljala kot gospa in gospod Singer. Njun sin Isaac se je prav tako kot njegova hčerka rodil leta 1837.

Dve leti pozneje je Singer prodal svoj prvi patent – vrtalnik za vrtanje v skale – za dva tisoč dolarjev. Ker je imel več denarja kot kdaj prej v življenju, sta z Mary Ann odšla na turnejo po ZDA in igrala.

Njuno potovanje je trajalo pet let. 10. aprila 1849 je v Pittsburghu patentiral napravo za rezbarjenje lesa in kovin. 38-letni Singer, ki je imel dve ženi in osem otrok, se je znova preselil v New York, kjer je želel prodati svoj novi patent.

Nato so ga poklicali v Boston, da bi tam postavil svojo napravo v trgovini Orsona C. Phelpsa, kjer sta Lerow in Blodgett konstruirala šivalne stroje. Zanimanja za njegovo napravo ni bilo, zato mu je Phelps svetoval, da naj si ogleda šivalne stroje, ki jih je bilo težko uporabljati in izdelovati. Singer si je prizadeval izdelati šivalni stroj, ki bi ga bilo lažje uporabljati. Povezal se je s Phelpsom in Georgeem B. Zieberjem - skupaj so odprli tovarno Jenny Lind Sewing Machine.

Za svoj stroj je 12. avgusta 1851 prejel patent. Ko se je stroj pojavil na trgu, pa ni več nosil imena Jenny Lind, ampak Singerjev šivalni stroj. Kmalu je obogatel, prodajo pa razširil po svetu.

Skupaj z drugo družino se je preselil v graščino na newyorški Peti aveniji. Leta 1860 se je ločil od svoje prve žene, rekoč, da ga je prevarala s Stephenom Kentom. Z Mary Ann je živel, dokler ta ni opazila, da se po aveniji prevaža z drugo žensko. Mary McGonigal, zaposlena pri Singerju, je Isaacu rodila pet otrok, preden je Mary Ann sploh kaj opazila.

Mary Ann je dala Singerja zapreti zaradi nasilja v družini. Ko so ga izpustili, je osramočen pobegnil v London skupaj z Mary McGonigal. Pozneje so odkrili, da je imel še eno družino - ženo Mary Eastwood Walters in hčerko Alice Eastwood.

Do leta 1860 je priznal 18 otrok, od katerih jih je 16 še živelo. Imel jih je s štirimi ženskami. 13. junija 1863 se je takrat 52-letni Singer poročil z 22-letno Isabelle Eugenie Boyer Summerville, s katero je imel šest otrok. Umrl je 23. julija 1875. Za seboj je pustil premoženje, vredno okoli 14.000.000 dolarjev.

V dveh oporokah je zapustil svoje premoženje članom družine, pri tem pa je nekatere izpustil zaradi različnih vzrokov. Po njegovi smrti so se člani družine tožili med seboj. Tako je Mary Ann trdila, da je zakonita gospa Singer, zadnja žena Isabelle pa je na koncu tožbo dobila in je bila razglašena za uradno vdovo.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 625 je bil za papeža izvoljen Honorij I.

Leta 1271 je umrl burgundski vojvoda Hugh IV.

Leta 1430 je umrl litovski voditelj Vitautas Veliki.

Leta 1439 je umrl vladar svetorimskega cesarsta Albert II. Habsburški.

Leta 1469 se je rodil nizozemski humanist Erazem Rotterdamski.

Leta 1505 je umrl ruski vladar Ivan III.

Leta 1553 so na grmadi zažgali španskega teologa Servetusa.

Leta 1728 se je rodil angleški pomorščak James Cook, ki mu pripada več pomembnih geografskih odkritij v 18. stoletju.

Leta 1795 so ZDA in Španija podpisale madridski sporazum, s katerim so bile določene meje med španskimi kolonijami v Severni Ameriki in ZDA.

Leta 1810 so ZDA anektirale nekdanjo špansko kolonijo Zahodno Florido.

Leta 1838 je guverner Misurija Lilburn Boggs izdal odredbo o iztrebljenju, zaradi katere so morali vsi mormoni zapustiti državo.

Leta 1858 se je rodil ameriški državnik Theodore Roosevelt. Bil je 26. predsednik ZDA, na položaju pa je bil od leta 1901 do 1909. Umrl je deset let pozneje, leta 1919.

Leta 1870 se je maršal Francois Achille Bazaine skupaj s 140 tisoč francoskimi vojaki pri Metzu predal pruski vojski.

Leta 1904 so odprli prvo podzemeljsko železnico v New Yorku. Ko je bil sistem podzemnih železnic popolnoma zgrajen, je postal največji v ZDA in eden največjih na svetu.

Leta 1922 se je začel fašistični pohod na Rim. Kraljevski dvor se je sporazumel z Mussolinijem, da ne bo zrušil monarhije in Mussolini je postal ministrski predsednik.

Leta 1934 se je na Kitajskem začel pohod komunističnih enot pod vodstvom Maa Cetunga. V enem letu so prehodili 12.000 km.

Leta 1943 so nemški okupatorji uničili in zažgali partizansko bolnišnico Pugled v Kočevskem rogu. Takrat je umrlo 21 ranjencev.

Leta 1946 je bil prvič predvajan televizijski program, ki je bil finančno v celoti plačan iz reklam.

Leta 1949 je letalo, ki je letelo na progi med Parizom in New Yorkom, strmoglavilo v bližini Azorov. Med umrlimi sta bila tudi violinistka Ginette Neveu in boksar Marcel Cerdan.

Leta 1953 so Sovjeti izpustili Friedricha von Paulusa.

Leta 1953 so Britanci izvedli jedrski poskus z bombo totem 2 v Emu Fieldu v Južni Avstraliji.

Leta 1954 je Benjamin O. Davis mlajši postal prvi afroameriški general v vojaškem letalstvu ZDA.

Leta 1958 je prvega pakistanskega predsednika Iskanderja Mirzo strmoglavil general Ajub Kan, ki ga je Mirza 20 dni pred tem postavil za poveljujočega glede vojaškega prava.

Leta 1962 se je mirno končala kubanska oborožitvena kriza.

Leta 1970 so podpisali sporazum o skupni graditvi jedrske elektrarne Krško, podpisala sta ga izvršna sveta skupščin republik Slovenije in Hrvaške.

Leta 1979 je Saint Vincent in Grenadine postal samostojna država.

Leta 1980 je umrl ameriški fizik in Nobelov nagrajenec John Hasbrouck van Vleck.

Leta 1981 je na vzhodni obali Švedske potonila sovjetska podmornica U 137.

Leta 1990 je vrhovni sovjet za prvega predsednika republike Kirgizije izvolil Aškarja Akajeva.

Leta 1991 je Turkmenija postala samostojna država.

Leta 1993 je pet okrožij v južni Kaliforniji prizadel hud požar, ki je v tednu dni povzročil več kot eno milijardo dolarjev škode. Brez doma je ostalo petsto družin.

Leta 1995 je Latvija zaprosila za članstvo v Evropski uniji.

Leta 1996 je bil organiziran prvi ljubljanski maraton.

Leta 1998 je bil za kanclerja Nemčije izvoljen Gerhard Schröder.

Leta 1999 je umrl ameriški fizik Robert Mills.

Leta 1999 so bili v napadu na armenski parlament ubiti armenski premier Vasgen Sarkissian in še šest članov parlamenta.

Leta 2002 je bil za predsednika Brazilije izvoljen Luiz Inácio Lula da Silva.

Leta 2004 je bil nekoč izredno uspešen finski smučarski skakalec Matti Nykänen obsojen zaradi poskusa umora družinskega prijatelja. Sodnik mu je določil dve leti in dva meseca zaporne kazni.