se je v kraju Svitavy na območju današnje Češke rodil poslovnež Oskar Schindler, ki je rešil več sto judov iz taborišča.

Njegove tovarne izdelkov iz emajla in orožja, v katerih je zaposlil Jude, so se nahajale na območju današnjih Poljske in Češke. Življenjska zgodba sicer uglednega člana nemške nacistične stranke (bil je državljan Češkoslovaške nemške narodnosti) je navdihnila Thomasa Keneallyja, avtorja knjige Schindler's Ark, nato pa tudi režiserja Stevena Spielberga, ki je po njej posnel z več oskarji ovenčani film Schindlerjev seznam (1993) z Liamom Neesonom v naslovni vlogi. Napovednik za film in zaključni odlomek si oglejte v videoposnetkih desno spodaj.

Po koncu druge svetovne vojne se je Schindler, obubožan, ker je večino premoženja zapravil za odkupnine judovskih delavcev, leta 1948 izselil v Argentino in tam razglasil bankrot. Deset let kasneje se je vrnil v Nemčijo in se po nekaj neuspelih poslovnih poskusih ustalil v Frankfurtu, kjer je propadla tudi njegova tovarna cementa.

Oskar Schindler je zaradi težav s srcem umrl 9. oktobra 1974 v Hildesheimu, zdravstvene stroške je morala poravnati tamkajšnja socialna služba. Pokopan je na gori Zion v Jeruzalemu. Na njegovem grobu je v nemščini zapisano "Nepozabni rešitelj 1.200 preganjanih Judov", nanj obiskovalci po judovski tradiciji v znak zahvale polagajo kamne.

Še danes se o Schindlerjevih motivih porajajo mnoga ugibanja, a kot ugotavljajo zgodovinarji, se je v njem, ko je videl grozo, ki se je dogajala, najverjetneje preprosto prebudil čut dostojanstva in človečnosti.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1192 je jeruzalemskega kralja Konrada I. le nekaj dni po prisegi ubil Hašašin.

Leta 1442 se je rodil angleški kralj Edvard IV.

Leta 1758 se je rodil James Monroe, peti predsednik ZDA.

Leta 1788 je Maryland postal sedma ameriška zvezna država, ki je ratificirala ustavo.

Leta 1789 so se uprli na ladji Bounty. Kapitana Williama Bligha in 18 mornarjev so uporniki spodili, sami pa so odpluli proti otoku Pitcairn.

Leta 1813 je v Sankt Peterburgu umrl Mihail Kutuzov, vrhovni poveljnik rusko-avstrijske vojske v bitki treh cesarjev leta 1805. Leta 1812 je bil poveljnik v rusko-francoski vojni, ko je porazil Napoleonove čete.

Leta 1814 je po odstopu s položaja cesarja Francije Napoleon I. zapustil državo in odpotoval v izgnanstvo na otok Elba.

Leta 1838 se je rodil nizozemski pravnik in dobitnik Nobelove nagrade za mir Tobias Michael Carel Asser.

Leta 1854 se je rodil zadnji univerzalni matematik in filozof Henri Poincare. Bil je predhodnik relativistične teorije, ukvarjal pa se je predvsem s teorijo verjetnosti in nebesno mehaniko.

Leta 1889 se je rodil portugalski diktator António de Oliveira Salazar.

Leta 1916 se je rodil italijanski izdelovalec prestižnih avtomobilov Ferruccio Lamborghini.

Leta 1918 je umrl srbski nacionalist Gavrilo Princip, ki je v Sarajevu ubil avstrijskega prestolonaslednika in njegovo ženo.

Leta 1920 se je Azerbajdžan pridružil Sovjetski zvezi.

Leta 1924 se je rodil zambijski predsednik Kenneth Kaunda.

Leta 1932 so objavili, da lahko cepivo proti rumeni mrzlici uporabljajo na ljudeh.

Leta 1937 se je rodil iraški diktator Sadam Husein. Politično kariero je začel že v mladosti, leta 1959 pa je sodeloval pri atentatu na predsednika Abdela Karima Kasema. Leta 1964 so ga zaprli, a je pobegnil iz zapora in se pridružil tajnemu delu Stranke arabskega socialističnega preporoda Baas. Leta 1968 je sodeloval pri državnem udaru. Postal je namestnik generalnega sekretarja stranke, leto kasneje pa podpredsednik revolucionarnega sveta, najvišjega organa oblasti v državi. 16. julija 1979 je postal predsednik države. Skoraj desetletje je trajala vojna z Iranom, po porazu v zalivski vojni leta 1991 in operaciji Puščavska lisica leta 1998 pa se je kljub vsemu obdržal na oblasti. Leta 1998 so ga ameriške in britanske sile napadle, ker se ni hotel razorožiti. London in Washington sta takrat vzbujala upanje, da bodo Huseina zrušile notranje sile. Med zalivsko vojno je brutalno zatrl upor šiitov na jugu Iraka in tudi upor Kurdov na severu države, kjer je uporabil kemično orožje. V drugem napadu na Irak so ga Američani zajeli, sodijo pa mu v Iraku.

Leta 1941 se je rodil ameriški kemik in Nobelov nagrajenec K. Barry Sharpless.

Leta 1943 se je na Pugledu na Kočevskem začel prvi zbor aktivistov Osvobodilne fronte. Obravnavali so Dolomitsko izjavo, ki so jo sprejeli 1. marca.

Leta 1945 so italijanski vojaki ubili fašističnega diktatorja Benita Mussolinija. Pred veliko zavezniško ofenzivo je Mussolini poskušal skupaj s svojo ljubico Claro Petacci pobegniti v Švico. Na begu so ga po naključju prepoznali in ga na skrivaj prepeljali v Bonzanigo, kjer so ju ustrelili.

Leta 1950 se je tajski kralj Bumibol Aduljadej poročil s kraljico Sirikit. Zaročila sta se v Lausanu 19. julija 1949.

Leta 1952 je Dwight D. Eisenhower odstopil kot vrhovni komandant Nata, da bi lahko kandidiral za predsednika ZDA.

Leta 1952 se je končala ameriška okupacija Japonske.

Leta 1954 je umrl italijansko-nemško-slovenski izumitelj baron Anton Codelli von Fahnenfeld.

Leta 1954 je umrl francoski vodja delavcev in Nobelov nagrajenec za mir Léon Jouhaux.

Leta 1969 je francoski general Charles de Gaulle odstopil s položaja predsednika francoske republike. Na ta položaj je bil izbran 20. decembra 1958 kot prvi predsednik pete francoske republike.

Leta 1977 se je končalo sojenje skupini Rdeče brigade. Njeni člani Andreas Baader, Gudrun Ensslin in Jan-Carl Raspe so bili obsojeni štirih umorov in več kot 30 poskusov umorov.

Leta 1978 so komunistični uporniki v Afganistanu v državnem prevratu strmoglavili predsednika Mohameda Dauda Hana, ki so ga še isti dan ubili.

Leta 1982 je Velika Britanija izvedla zračno in pomorsko blokado Falklandskih otokov

Leta 1985 so v Sankt Peterburgu zgradili največji peščeni grad na svetu. Imel je štiri nadstropja in v njem je bil skrit zaklad, ki so ga otroci lahko poiskali en teden kasneje, ko so grad uničili.

Leta 1996 je v škandalu Whitewater v korist obrambe ameriški predsednik Bill Clinton pričal 4 ure in pol. Njegovo zaslišanje so posneli na videotrak.

Leta 1996 je v Port Arthurju na Tasmaniji Martin Bryant ubil 35 ljudi, 18 pa jih je ranil.

Leta 1999 je umrl ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Arthur Leonard Schawlow.

Leta 2001 je kot prvi turist v vesolje odpotoval milijonar Dennis Tito. Za polet je plačal 20 milijonov dolarjev. Tito je v vesolje poletel s sojuzom TM-32. V vesolju je preživel 7 dni, 22 ur in 4 minute, Zemljo pa je obkrožil 128-krat. V vesolju je Tito, ki je doštudiral na Fakulteti za astronavtiko in aeronavtiko v New Yorku, opravil več znanstvenih poskusov. Prav zaradi tega ne želi, da bi ga klicali prvi turist v vesolju, temveč neodvisni znanstvenik. Dennis Tito je imel mnogo nesoglasij z ameriško Naso, predvsem z njenim tedanjim direktorjem Danielom S. Goldinom. Ta je Tita označil za Neameričana, ker je v vesolje odpotoval z rusko vesoljsko agencijo.

Leta 2003 je podjetje Apple Computer poslalo na tržišče iTunes Music Store. Prvi teden so prodali milijon pesmi.

Leta 2004 so TV-hiše začele prikazovati slike mučenja in zlorab ujetnikov v iraškem zaporu Abu Graib, ki so jih mučili ameriški vojaki.