Nasa je predvidevala, da so možnosti za nesrečo 1 : 438. Vzlet plovila so morali večkrat preložiti zaradi tehničnih težav ali slabega vremena. Prvo plovilo te vrste so izstrelili 4. aprila 1983.

Challenger je bil eden od dveh plovil, ki je eksplodiralo. Drugi je bil Columbia. Challenger je desetkrat poletel v vesolje, kjer je preživel dobrih 62 dni. Okoli Zemlje je zaokrožil 995-krat in preletel 25.803.940 milj, vključno s svojo zadnjo misijo, ki se je nesrečno končala.

Na krovu plovila so bili med zadnjim letom učiteljica Sharon Christa Corrigan McAuliffe in vesoljci Francis Richard Scobee, Gregory Bruce Jarvis, Ronald Erwin McNair, Ellison Shoji Onizuka, Judith Arlene Resnik in Michael John Smith. Plovilo se je med letom prepolovilo, za kar je bila kriva napaka na gumijastem obroču, ki ni dobro zamašil dodatnega pogonskega stroja.

Gregory Bruce Jarvis se je rodil 24. avgusta 1944 in je bil na plovilu zadolžen za tovor. Sharon Christa Corrigan McAuliffe se je rodila 2. septembra 1948 in je pred poletom poučevala na neki osnovni šoli v New Hampshiru. Za polet je bila izbrana med več kot 11 tisoč kandidati. Na prijavo, s katero se je prijavila na razpis za polet, je med drugim zapisala tudi: »Gledala sem, kako se rojevajo poleti v vesolje in rada bi sodelovala pri tem.« Za članico posadke jo je Nasa izbrala 19. julija 1985, jeseni pa se je začela usposabljati za vesoljko.

Ronald Erwin McNair se je rodil 21. oktobra 1950. Leta 1976 je doktoriral iz fizike, prejel pa je tudi tri častne doktorate. Ellison Shoji Onizuka se je rodil 24. junija 1946 na Havajih. Decembra 1969 je doktoriral iz vesoljskega inženiringa. V vesolje je prvič poletel 24. januarja 1985, v vesolju pa je skupno preživel 75 ur. Judith Arlene Resnik se je rodila 5. aprila 1949 v Akronu, ameriška zvezna država Ohio. Doktorirala je leta 1977 na univerzi Maryland. Za vesoljski program so Resnikovo izbrali januarja 1978, bila pa je tudi na prvem letu Discoveryja.

Francis Richard "Dick" Scobee se je rodil 19. maja 1939 in je bil poveljnik Challengerja. Večkrat je bil odlikovan kot vojaški pilot. Prav tako kot Resnikova je Scobee januarja 1978 vstopil v vesoljski program. Leta 1985 je bil izbran za poveljnika misije, ki se je končala s smrtjo vseh sedmih vesoljcev na krovu plovila.

Zadnji od sedmerice smrtno ponesrečenih vesoljcev je bil Michael John Smith, ki se je rodil 30. aprila 1945. V Vietnamu je služboval kot vojaški pilot. Bil je večkrat odlikovan. Maja 1980 so ga izbrali za vesoljski program. Na Challengerju je bil pilot, na to mesto pa je bil pred smrtjo izbran še za eno misijo, ki je bila napovedana za jesen 1986.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 814 je umrl rimski cesar Karel Veliki, frankovski kralj vse od leta 768.

Leta 1061 je umrl bohemski vojvoda Spytihněv II.

Leta 1271 se je rodila Isabella Aragonska, žena francoskega kralja Filipa III.

Leta 1457 se je rodil angleški kralj Henrik VII.

Leta 1547 je Edward VI. postal prvi protestantski angleški kralj.

Leta 1547 je umrl angleški kralj Henrik VIII. V času svoje vladavine je močno okrepil kraljevo oblast in ustanovil Anglikansko cerkev, ki se je ločila od Rima.

Leta 1573 je bila sprejeta tako imenovana Pacta conventa, ki jo je sprejela varšavska konfederacija. Gre za enega najstarejših tolerančnih ediktov v zgodovini. S Pacto convento je bila luterancem zagotovljena popolna verska svoboda.

Leta 1596 je umrl angleški admiral in raziskovalec, prvi Anglež, ki je obplul svet, sir Francis Drake.

Leta 1600 se je rodil papež Klemen IX., s pravim imenom Giulio Rospigliosi. Za papeža je bil izvoljen 1667, umrl je leta 1669.

Leta 1608 se je rodil italijanski psiholog in fizik Giovanni Alfonso Borelli.

Leta 1621 je umrl papež Pavel V., s pravim imenom Camillo Borghese. Za papeža je bil izvoljen leta 1605.

Leta 1717 se je rodil turški sultan Mustafa III.

Leta 1725 je umrl ruski car Peter I.

Leta 1784 se je rodil britanski premier George Hamilton Gordon Aberdeen.

Leta 1788 so v avstralskem Botany Bayu ustanovili prvo kaznjensko kolonijo.

Leta 1820 je ruska ekspedicija, ki sta jo vodila Fabian Gottlieb von Bellingshausen in Mihail Petrovič Lazarev, pristala na obalah Antarktike.

Leta 1841 se je rodil valižanski raziskovalec Afrike John Rowlands, bolj znan kot Henry Morton Stanley.

Leta 1844 je umrl nizozemski državnik Johannes van den Bosch.

Leta 1853 se je rodil kubanski revolucionar José Martí.

Leta 1871 so se med francosko-prusko vojno francoski vojaki predali. S predajo se je končala vojna.

Leta 1878 je izšel prvi dnevni univerzitetni časopis v ZDA, The Yale News.

Leta 1884 se je rodil švicarski fizik Auguste Picard. Bil je prvi, ki je z balonom dosegel višino 15.781 metrov in z batiskafom globino 3.150 metrov. Vsega skupaj je letel 27-krat.

Leta 1887 so v Fort Keoghu, ameriška zvezna država Montana, padale največje snežinke. Velike so bile 38 centimetrov, debele pa 20 centimetrov.

Leta 1902 so v Washingtonu s finančno donacijo 10 milijonov dolarjev Andrewa Carnegieja ustanovili inštitut Carnegie.

Leta 1909 so se ameriške enote umaknile s Kube.

Leta 1915 je bila z zakonom, ki ga je sprejel ameriški kongres, ustanovljena obalna straža.

Leta 1917 so ZDA nehale iskati Pancha Villo.

Leta 1918 so finski uporniki zavzeli Helsinke, senat pa se je umaknil v podzemlje.

Leta 1918 je Vladimir Iljič Lenin ustanovil Rdečo armado. Naziv je obdržala do leta 1946.

Leta 1921 so pod Slavolokom zmage v Parizu naredili simboličen grob, posvečen neznanemu junaku. S tem so se poklonili vsem neznanim, ki so padli v prvi svetovni vojni.

Leta 1932 so japonske enote zavzele Šanghaj.

Leta 1935 je Islandija kot prva država na svetu dovolila splav.

Leta 1982 so ameriškega generala Jamesa L. Dozierja rešile italijanske protiteroristične enote, potem ko so ga Rdeče brigade ugrabile. V ujetništvu je bil 42 dni.

Leta 1985 se je rodila Athina Onassis, hči Christine Onassis in dedinja imperija Aristotela "Arija" Onassisa.

Leta 1997 je policija v Južnoafriški republiki priznala, da je leta 1977 ubila študenta medicine in vodjo enega od črnskih gibanj Stephana Bikoja.

Leta 1998 je podjetje Ford Motor Company objavilo odkup Volva za 6,45 milijarde dolarjev.

Leta 1998 so v osnovni šoli v Manili oboroženi neznanci več ur zadrževali najmanj 400 otrok in učiteljev.

Leta 2002 je ekvadorsko letalo boeing 727-100 strmoglavilo v Andih v južni Kolumbiji. Umrlo je 92 ljudi.

Leta 2004 je lord Hutton objavil poročilo o smrti inšpektorja za orožje pri Združenih narodih, dr. Davida Kellyja.

Leta 2004 je Slovenija ratificirala pristopno pogodbo k Evropski uniji.