Giovannija Alfonsa Borellija je zanimalo, kako se gibljejo živali. Foto:
Giovannija Alfonsa Borellija je zanimalo, kako se gibljejo živali. Foto:
Angleški kralj Henrik VIII.
Henrik VIII. je imel šest žena.
Francis Drake
Prvi Anglež, ki je obplul svet, je umrl 28. 1. 1596.
Večni led Antarktike
Prva ruska ekspedicija je pristala ob obali Antarktike leta 1820. Foto: EPA
Ko sneg pobeli površino ...
Leta 1887 so v Fort Keoghu padale največje snežinke na svetu. Foto: EPA
Vladimir Iljič Lenin
Leta 1918 je ustanovil Rdečo armado.
Athina Onassis in Alvaro Miranda
Athina se je rodila 28. januarja 1985. Foto: EPA

Borelli je bil profesor matematike v Messini in Pisi, leta 1667 pa se je vrnil v Messino. Leta 1674 se je moral umakniti v Rim, kjer je nato živel pod zaščito Kristine Švedske. Borellijevo najbolj znano delo je De Motu Animalium (O gibanju živali), v katerem je poskušal razložiti gibanje živalskih teles z mehanskimi načini delovanja. S tem delom si je prislužil vzdevek "oče biomehanike". Borelli je umrl 31. decembra 1679, De Motu Animalium pa je izšel šele po njegovi smrti.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 814 je umrl rimski cesar Karel Veliki, frankovski kralj vse od leta 768.

Leta 1061 je umrl boemski vojvoda Spytihněv II.

Leta 1271 se je rodila Isabella Aragonska, žena francoskega kralja Filipa III.

Leta 1457 se je rodil angleški kralj Henrik VII.

Leta 1547 je Edward VI. postal prvi protestantski angleški kralj.

Leta 1547 je umrl angleški kralj Henrik VIII. Med svojo vladavino je močno okrepil kraljevo oblast in ustanovil Anglikansko cerkev, ki se je ločila od Rima.

Leta 1573 je bila sprejeta tako imenovana Pacta conventa, ki jo je sprejela varšavska konfederacija. Gre za enega najstarejših tolerančnih ediktov v zgodovini. S Pacto convento je bila protestantom zagotovljena popolna verska svoboda.

Leta 1596 je umrl angleški admiral in raziskovalec, prvi Anglež, ki je obplul svet, sir Francis Drake.

Leta 1600 se je rodil papež Klemen IX., s pravim imenom Giulio Rospigliosi. Za papeža je bil izvoljen leta 1667, umrl pa je leta 1669.

Leta 1621 je umrl papež Pavel V., s pravim imenom Camillo Borghese. Za papeža je bil izvoljen leta 1605.

Leta 1717 se je rodil turški sultan Mustafa III.

Leta 1725 je umrl ruski car Peter I.

Leta 1784 se je rodil britanski premier George Hamilton Gordon Aberdeen.

Leta 1788 so v avstralskem Botany Bayu ustanovili prvo kazensko kolonijo.

Leta 1820 je ruska ekspedicija, ki sta jo vodila Fabian Gottlieb von Bellingshausen in Mihail Petrovič Lazarev, pristala na obalah Antarktike.

Leta 1841 se je rodil valižanski raziskovalec Afrike John Rowlands, bolj znan kot Henry Morton Stanley.

Leta 1844 je umrl nizozemski državnik Johannes van den Bosch.

Leta 1853 se je rodil kubanski revolucionar Jose Marti.

Leta 1871 so se med francosko-prusko vojno francoski vojaki predali. S predajo se je končala vojna.

Leta 1878 je izšel prvi dnevni univerzitetni časopis v ZDA, The Yale News.

Leta 1884 se je rodil švicarski fizik Auguste Picard. Bil je prvi, ki je z balonom dosegel višino 15.781 metrov in z batiskafom globino 3.150 metrov. Vsega skupaj je letel 27-krat.

Leta 1887 so v Fort Keoghu, ameriška zvezna država Montana, padale največje snežinke. Velike so bile 38 centimetrov, debele pa 20 centimetrov.

Leta 1902 so v Washingtonu s finančno donacijo 10 milijonov dolarjev Andrewa Carnegieja ustanovili inštitut Carnegie.

Leta 1909 so se ameriške enote umaknile s Kube.

Leta 1910 se je v Slapu ob Idrijci rodil slovenski pripovednik Ciril Kosmač, pisec novele Balada o trobenti in oblaku.

Leta 1915 je bila z zakonom, ki ga je sprejel ameriški kongres, ustanovljena obalna straža.

Leta 1917 so ZDA nehale iskati Pancha Villo.

Leta 1918 so finski uporniki zavzeli Helsinke, senat pa se je umaknil v podzemlje.

Leta 1918 je Vladimir Iljič Lenin ustanovil Rdečo armado. Naziv je obdržala do leta 1946.

Leta 1921 so pod Slavolokom zmage v Parizu naredili simboličen grob, posvečen neznanemu junaku. S tem so se poklonili vsem neznanim, ki so padli v prvi svetovni vojni.

Leta 1932 so japonske enote zavzele Šanghaj.

Leta 1935 je Islandija kot prva država na svetu dovolila splav.

Leta 1982 so ameriškega generala Jamesa L. Dozierja rešile italijanske protiteroristične enote, potem ko so ga Rdeče brigade ugrabile. V ujetništvu je bil 42 dni.

Leta 1985 se je rodila Athina Onassis, hči Christine Onassis in dedinja imperija Aristotela "Arija" Onassisa.

Leta 1997 je policija v Južnoafriški republiki priznala, da je leta 1977 ubila študenta medicine in vodjo enega izmed črnskih gibanj Stephana Bikoja.

Leta 1998 je podjetje Ford Motor Company objavilo odkup Volva za 6,45 milijarde dolarjev.

Leta 1998 so v osnovni šoli v Manili oboroženi neznanci več ur zadrževali najmanj 400 otrok in učiteljev.

Leta 2002 je ekvadorsko letalo boeing 727-100 strmoglavilo v Andih v južni Kolumbiji. Umrlo je 92 ljudi.

Leta 2004 je lord Hutton objavil poročilo o smrti inšpektorja za orožje pri Združenih narodih, dr. Davida Kellyja.

Leta 2004 je Slovenija ratificirala pristopno pogodbo k Evropski uniji.