28. septembra 1972 je od kralja dobil naziv Somdeč Phra Boroma Orasadhiraj Čao Fah Maha Vadžiralongkorn Sajam Makutradžakuman, s čimer je postal prestolonaslednik.

Osnovno šolo je obiskoval v Bangkoku, šolanje pa je nadaljeval v zasebnih šolah v Veliki Britaniji in Avstraliji. Princ je obiskoval vojaško šolo v Canberri in končal študij umetnosti na bangkoški univerzi Sukhothai Thamatirat. Od leta 1975 je zaposlen v tajski kraljevi vojski, nekaj časa pa je bil vodja obveščevalne službe.

Leta 1978 je postal vodja osebne straže svojega očeta. Tega leta je za nekaj časa prekinil vojaško kariero in se zaprl v samostan z budističnimi menihi. Kasneje se je pridružil ameriškim in angleškim vojakom in je izučen vojaški pilot in pilot helikopterja. Skupaj z vojsko se je v 70. letih bojeval proti Rdečim Kmerom.

Trenutno je na položaju generala kraljeve vojske, admirala kraljeve mornarice in poveljnika kraljevega letalstva. 3. januarja 1977 se je poročil s princeso Soamsavali Kitijakara (rojeno 1957), s katero ima eno hčerko, princeso Badžrakitijabho (rojeno 7. decembra 1978). Par se je nekaj let po poroki ločil, princ pa je nato nekaj časa živel z Juvadhido Polpraserth (rojeno 1962), s katero ima štiri sinove in eno hčer: prince Čudhavadžro (rojen 29. avgusta 1979), Vadžaresro (rojen 27. maja 1981), Čakrivadžro (rojen 26. februarja 1983), Vadžraviro (rojen 14. junija 1995) in princeso Busjo Nambedžiro (rojena 8. januarja 1987).

Njegovi štirje sinovi nimajo nobenih uradnih nazivov in živijo v ZDA, medtem ko imata obe hčerki naziv kraljevo visočanstvo. Prestolonaslednik se je 10. februarja 2001 poročil z Mom Srirasmi Mahidol v Ajuthaji, s katero ima sina Dipangkorna Rasmidžota, rojenega 29. aprila 2005.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1057 je umrl Nemec Gebhard, bolj znan kot papež Viktor II.

Leta 1540 je dal angleški kralj Henrik VIII. ubiti enega najpomembnejših ljudi iz svoje administracije, Thomasa Cromwella, in se še isti dan poročil z njegovo ženo Catherine Howard.

Leta 1794 so v Parizu obglavili francoskega revolucionarja Maximiliena Francoisa Mario Isidorea de Robespierra. Maximilien de Robespierre je bil najpomembnejši voditelj francoske revolucije in njene radikalne avantgarde – jakobincev. Od leta 1789 je bil član generalnih stanov in konstituante, od leta 1792 je bil član Konventa, nato pa je vodil odbor za javno blaginjo. Revolucijo je pripeljal do viška, izključil je Dantona, temeljito obračunal z nasprotniki, nakar je bil strmoglavljen in na današnji dan giljotiniran.

Leta 1794 so v Parizu obglavili francoskega revolucionarja Antoina Louisa Léona de Richebourga de Saint-Justa.

Leta 1804 se je rodil nemški filozof - materialist Ludwig Andreas Feuerbach, ki je sprva vplival na Marxa in Engelsa ter nastopil proti Heglovemu idealizmu v korist materializma. Umrl je leta 1872.

Leta 1822 je Peru postala neodvisna država.

Leta 1867 se je rodil ameriško-argentinski astronom Charles Dillon Perrine.

Leta 1874 se je rodil nemški filozof Ernst Cassirer.

Leta 1876 je bila v Zagrebu slovesnost ob ustanovitvi Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. Zamisel je dozorela leta 1860, njen mecen pa je bil zagrebški škof Juraj Strossmayer, ki je za njeno ustanovitev prispeval ogromno vsoto denarja – 50 tisoč forintov. Prvi predsednik je postal Franjo Rački, ki je akademiji podaril svojo bogato knjižnico in zbirko starih mojstrov. Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti je bila prva, ki je začela znanstveno uveljavljati nacionalne kulture.

Leta 1902 se je rodil avstrijsko-angleški filozof Karl Raimund Popper, eden vodilnih filozofov 20. stoletja. Bil je vodilni kritik dunajskega pozitivizma s stališča kritičnega racionalizma. Med njegovimi deli velja omeniti Logiko raziskovanja, Odprto družbo in njene sovražnike, Objektivno spoznanje in Jaz in njegovi možgani. Popper je umrl 17. septembra 1994 v Croydonu pri Londonu.

Leta 1914 je Avstro-Ogrska Srbiji napovedala vojno, s čimer se je začela 1. svetovna vojna. Do napovedi vojne je prišlo potem, ko je Gavrilo Princip, član organizacije Mlada Bosna, ustrelil avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, kar je Avstrija izkoristila za pritisk na Srbijo. Srbija ni mogla sprejeti vseh zahtev avstroogrskega ultimata. V tednu dni je bilo devet evropskih držav v vojni. Srbiji je takoj priskočila na pomoč Rusija, ki je objavila mobilizacijo. Dan kasneje je Rusiji vojno napovedala avstrijska zaveznica Nemčija. 3. avgusta jo je napovedala še Franciji in jo napadla prek nevtralne Belgije, kar je v vojno vključilo Veliko Britanijo, ki je Nemčiji napovedala vojno 4. avgusta.

Leta 1929 se je v New Yorku rodila Jacqueline Lee Bouvier Kennedy Onassis, prva dama Združenih držav Amerike med letoma 1961 in 1963.

Leta 1941 so se japonske enote izkrcal v Kočinčini.

Leta 1943 so britanske zažigalne bombe v Hamburgu ubile 42.000 civilistov.

Leta 1945 je Tokio zavrnil zavezniški ultimat.

Leta 1945 je ameriški bombnik ponesreči treščil v 79. nadstropje Empire State Buildinga in ubil 14 ljudi.

Leta 1965 je ameriški predsednik Lyndon Baines Johnson povečal število ameriških vojakov v Južnem Vietnamu s 75.000 na 125.000.

Leta 1968 je umrl nemški fizik Otto Hahn, ki je leta 1944 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1975 se je po 11 letih končala ameriška blokada Kube.

Leta 1976 je močan potres uničil kitajsko mesto Tangšan in zahteval 242.769 smrtnih žrtev.

Leta 1990 je Alberto Fujimori postal predsednik Peruja.