Leta 1953 se je poročila s senatorjem Johnom F. Kennedyjem, s katerim je imela tri otroke, vendar je zadnji otrok umrl le dva dni po rojstvu. Prva dama je bila zgolj dve leti, saj se je leta 1963 v Dallasu zgodil atentat na njenega moža. Od leta 1968 do 1975 je bila poročena z grškim milijonarjem Aristotelom Onassisom. V poznejših letih je bila uspešna knjižna urednica, svet pa jo bolje pozna kot modno ikono.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1952 se je v kraljevi palači v Bangkoku rodil tajski prestolonaslednik Maha Vadžiralongkorn, edini sin Bhumibola Aduldžadeja, kralja Rame IX., in kraljice Sirikit.

Leta 1057 je umrl Nemec Gebhard, bolj znan kot papež Viktor II.

Leta 1540 je dal angleški kralj Henrik VIII. ubiti enega najpomembnejših ljudi iz svoje administracije, Thomasa Cromwella, in se še isti dan poročil z njegovo ženo Catherine Howard.

Leta 1794 so v Parizu obglavili francoskega revolucionarja Maximiliena Francoisa Mario Isidorea de Robespierra. Maximilien de Robespierre je bil najpomembnejši voditelj francoske revolucije in njene radikalne avantgarde – jakobincev. Od leta 1789 je bil član generalnih stanov in konstituante, od leta 1792 je bil član Konventa, nato pa je vodil odbor za javno blaginjo. Revolucijo je pripeljal do viška, izključil je Dantona, temeljito obračunal z nasprotniki, nakar je bil strmoglavljen in na današnji dan giljotiniran.

Leta 1794 so v Parizu obglavili francoskega revolucionarja Antoina Louisa Léona de Richebourga de Saint-Justa.

Leta 1804 se je rodil nemški filozof - materialist Ludwig Andreas Feuerbach, ki je sprva vplival na Marxa in Engelsa ter nastopil proti Heglovemu idealizmu v korist materializma. Umrl je leta 1872.

Leta 1822 je Peru postala neodvisna država.

Leta 1867 se je rodil ameriško-argentinski astronom Charles Dillon Perrine.

Leta 1874 se je rodil nemški filozof Ernst Cassirer.

Leta 1876 je bila v Zagrebu slovesnost ob ustanovitvi Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. Zamisel je dozorela leta 1860, njen mecen pa je bil zagrebški škof Juraj Strossmayer, ki je za njeno ustanovitev prispeval ogromno vsoto denarja – 50 tisoč forintov. Prvi predsednik je postal Franjo Rački, ki je akademiji podaril svojo bogato knjižnico in zbirko starih mojstrov. Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti je bila prva, ki je začela znanstveno uveljavljati nacionalne kulture.

Leta 1902 se je rodil avstrijsko-angleški filozof Karl Raimund Popper, eden vodilnih filozofov 20. stoletja. Bil je vodilni kritik dunajskega pozitivizma s stališča kritičnega racionalizma. Med njegovimi deli velja omeniti Logiko raziskovanja, Odprto družbo in njene sovražnike, Objektivno spoznanje in Jaz in njegovi možgani. Popper je umrl 17. septembra 1994 v Croydonu pri Londonu.

Leta 1914 je Avstro-Ogrska Srbiji napovedala vojno, s čimer se je začela 1. svetovna vojna. Do napovedi vojne je prišlo potem, ko je Gavrilo Princip, član organizacije Mlada Bosna, ustrelil avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, kar je Avstrija izkoristila za pritisk na Srbijo. Srbija ni mogla sprejeti vseh zahtev avstroogrskega ultimata. V tednu dni je bilo devet evropskih držav v vojni. Srbiji je takoj priskočila na pomoč Rusija, ki je objavila mobilizacijo. Dan kasneje je Rusiji vojno napovedala avstrijska zaveznica Nemčija. 3. avgusta jo je napovedala še Franciji in jo napadla prek nevtralne Belgije, kar je v vojno vključilo Veliko Britanijo, ki je Nemčiji napovedala vojno 4. avgusta.

Leta 1941 so se japonske enote izkrcal v Kočinčini.

Leta 1943 so britanske zažigalne bombe v Hamburgu ubile 42.000 civilistov.

Leta 1945 je Tokio zavrnil zavezniški ultimat.

Leta 1945 je ameriški bombnik ponesreči treščil v 79. nadstropje Empire State Buildinga in ubil 14 ljudi.

Leta 1965 je ameriški predsednik Lyndon Baines Johnson povečal število ameriških vojakov v Južnem Vietnamu s 75.000 na 125.000.

Leta 1968 je umrl nemški fizik Otto Hahn, ki je leta 1944 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1975 se je po 11 letih končala ameriška blokada Kube.

Leta 1976 je močan potres uničil kitajsko mesto Tangšan in zahteval 242.769 smrtnih žrtev.

Leta 1990 je Alberto Fujimori postal predsednik Peruja.