Vse skupine TO-ja so dobile ukaz, da naj na vseh točkah, kjer so sile Republike Slovenije v prednosti, izvršijo ofenzivne akcije proti okupatorskim enotam in objektom ter nasprotnika pozivajo k predaji.

Poleg tega je bilo TO-ju ukazano: "Rok za predajo mora biti čim krajši, akcije pa morajo izvajati z vsem orožjem, ki ga imajo na razpolago in pri tem poskrbeti za evakuacijo in varnost življenj civilnega prebivalstva."

Tanki JLA, ki so noč preživeli pred barikado v Pesnici, so do sedme ure zjutraj barikado odstranili in nadaljevali z vožnjo proti Šentilju. Ustavila jih je barikada v Ranci, pri Kaniži sta dva tanka obtičala.

Druge tanke je okoli 10.30 ustavila barikada v Štrihovcu. Pripadniki TO-ja in policije so tanke napadli, po 11. uri pa so tankom na pomoč priskočila letala jugoslovanskega vojnega letalstva in raketirala barikado. Ob 13.30 so barikado ponovno napadla letala, pri čemer so bili ubiti štirje vozniki tovornjakov, tankovska kolona pa je nato barikado obšla.

Ob 9.50 so slovenske enote napadle oklepno kolono JLA na Medvedjeku. V napadih letalstva JLA je bilo ubitih šest voznikov tovornjakov. V Limbušu pri Mariboru sta bila uspešno napadena dva tanka JLA, v Gibini je bil ustavljen prodor oklepne kolone s Hrvaške. Pred Dravogradom je bila ustavljena oklepna kolona JLA, ki je prodrla iz Maribora.

Po ostrem spopadu je TO zavzela mejni prehod Holmec. Padla sta dva policista in trije vojaki JLA, 91 je bilo zajetih. Enote TO-ja so napadle vojašnico Bukovje pri Dravogradu. Jugoslovanska letala so napadla letališče Brnik, oddajnike Krim, Kum in Nanos ter Karavanški predor, Kočevsko Reko in Mursko Soboto.

Oklepna kolona polkovnika Popova je zavzela mejni prehod Gornja Radgona, prostovoljci pa so ji zažgali tovorne avtomobile. Zavzeto je bilo skladišče JLA v Borovnici, s čimer se je oborožitev TO-ja izboljšala, zavzeli so skladišče v Leskovcu, neuspešni pa so bili v napadu na vojašnico v Ribnici.

V Črničah v Vipavski dolini je TO odgovorila na ogenj iz kolone JLA, pri čemer sta padla dva vojaka. Po napadu bojne skupine majorja Lisjaka je bil zavzet mejni prehod Rožna dolina, dva tanka sta bila uničena, trije zajeti, trije vojaki JLA so padli, 98 pa je bilo ujetih. TO je zavzela tudi prisluškovalni center JLA na Rožniku pri Ljubljani in uničila prisluškovalni center JLA na Suhi. Izvedena sta bila napada na vojašnico Škofja Loka in skladišče JLA Drulovka. Na letališču Brnik je JLA ubila dva avstrijska novinarja.

Drugi dogodki, ki so se zgodili na današnji dan ...

Leta 1389 je turška armada v bitki na Kosovem polju premagala srbsko fevdalno vojsko.

Leta 1476 se je rodil Italijan Gianni Carafa, bolj znan kot papež Pavel IV.

Leta 1491 se je rodil angleški kralj Henrik VIII.

Leta 1519 je Karel V. Postal sveti rimski cesar.

Leta 1598 je umrl belgijski geograf in kartograf nemškega rodu Abraham Ortelius.

Leta 1635 je otočje Guadeloupe postalo francoska kolonija.

Leta 1651 se je pri Beresteczku začela bitka med Poljsko in Ukrajino.

Leta 1703 se je rodil angleški metodistični pridigar John Wesley.

Leta 1712 se je rodil francoski filozof, razsvetljenec in predhodnik romantike Jean Jacques Rousseau. Njegovi razpravi O znanosti in umetnosti in O viru neenakosti sta kritika civilizacije, ki da je izpridila po naravi dobro človeško bitje. Sodeloval je pri nastajanju Enciklopedije in spada med znanilce francoske revolucije. Med njegovimi književnimi deli velja omeniti Julijo ali nova Eloiza, Izpovedi, Sanjarjenja samotnega sprehajalca. Napisal je tudi prvo francosko komično opero Vaški vedež in prvi francoski glasbeni leksikon in številne razprave o glasbi.

Leta 1836 je umrl ameriški predsednik James Madison.

Leta 1873 se je rodil francoski kirurg in biolog Alexis Carrel, ki je leta 1912 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1894 je praznik dela v ZDA razglašen za državni praznik.

Leta 1906 se je rodila nemška fizičarka Maria Göppert-Mayer, ki je leta 1963 prejela Nobelovo nagrado.

Leta 1912 se je rodil nemški fizik in filozof Carl Friedrich von Weizsäcker.

Leta 1914 je v Sarajevu Gavrilo Princip ustrelil avstro-orgskega prestolonaslednika Ferdninanda in njegovo ženo. Avstro-Ogrska in Nemčija sta atentat izkoristili za povod za napad na Srbijo, kar je dejansko pomenilo začetek prve svetovne vojne.

Leta 1919 je bila podpisana versajska pogodba, s katero se je tudi formalno končala prva svetovna vojna.

Leta 1921 je bila sprejeta prva ustava Jugoslavije, tedaj še kraljevine SHS. Ustava je utrdila oblast kralja, sprejela pa je načelo, da so Srbi, Hrvati in Slovenci samo tri plemena enega naroda.

Leta 1936 so Japonci na severu Kitajske oblikovali marionetno državo Megdžiang, ki so jo sami nadzirali.

Leta 1940 je Združeno kraljestvo priznalo Charlesa de Gaulla kot voditelja Francoskih svobodnih sil.

Leta 1942 se je začela nemška ofenziva na ruski fronti.

Leta 1943 se je rodil nemški fizik Klaus von Klitzing, ki je leta 1985 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1945 je bila na Poljskem ustanovljena vlada nacionalne enotnosti.

Leta 1948 je bila na zasedanju v Bukarešti na predlog sovjetske delegacije sprejeta resolucija Informbiroja, ki je govorila o položaju Komunistične partije Jugoslavije.

Leta 1950 so severnokorejske čete zasedle glavni mesto Južne Koreje, Seul.

Leta 1960 so bile vse ameriške rafinerije na Kubi nacionalizirane.

Leta 1967 si je Izrael priključil Vzhodni Jeruzalem.

Leta 1969 so newyorški homoseksualci začeli s tako imenovanim stonewallskim uporom.

Leta 2001 je umrl ameriški filozof Mortimer Jerome Adler.

Leta 2004 so Slovenija, Litva in Estonija vstopile v ERM-2.