Rodil se je 12. maja 1895 v Niagara Fallsu, kanadska zvezna država Ontario. Njegovi starši so bili ameriški državljani. Družina se je preselila v ZDA, ko je William začel obiskovati osnovno šolo v Michiganu.

Ko mu je leta 1908 umrl oče, se je družina znova preselila v Niagara Falls, kjer je William obiskoval kolidž. Po diplomi je iskal zaposlitev v več različnih elektrarnah v okolici. Iskanje dela je bilo povezano predvsem z denarjem, želel pa je tudi nadaljevati šolanje v smeri električnega inženiringa.

Povsod je bil neuspešen, sreča se mu je nasmehnila šele, ko je oddal ponudbo na elektro-kemično podjetje Hooker, kjer so ga zaposlili v laboratoriju. Ker je bil nad delom navdušen, se je odločil, da bo raje kemijski inženir.

Po dveh letih dela se je vpisal na kemijski kolidž na univerzi Berkeley, kjer je leta 1920 tudi magistriral z odliko. Dve leti kasneje je doktoriral iz kemije in fizike. Leta 1922 je postal predavatelj kemije na Berkeleyju, 12 let kasneje pa profesor. Leta 1932 se je poročil z dr. Muriel Frances Ashley, s katero je imel dva otroka. Upokojil se je leta 1962.

Za tretji zakon termodinamike se je začel zanimati med raziskavami, ki so bile potrebne za doktorat. Cilj njegove raziskave je bil dokazati, da je tretji zakon termodinamike osnova naravnega zakona. Za opisovanje in dokazovanje, kako se obnašajo določene materije pri temperaturi blizu absolutne ničle, je leta 1949 prejel Nobelovo nagrado.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 193 je skupina pretorijancev ubila rimskega cesarja Pertinaksa in nato prestol ter s tem tudi vladanje prodala na licitaciji, ki jo je dobil Didius Julianus.

Leta 364 je rimski cesar Valentinijan I. določil svojega brata Flaviusa Valensa za sovladarja.

Leta 1285 je umrl papež Martin IV., s pravim imenom Simon de Brie.

Leta 1496 se je rodila Mary Tudor, žena francoskega kralja Ludvika XII.

Leta 1515 se je rodila sveta Tereza Avilska, španska karmeličanska nuna in pesnica.

Leta 1566 je umrl avstrijski diplomat in potopisec Sigmund Herberstein. Rodil se je v Vipavi, kjer se je naučil tudi slovenščine. Posebno pomemben je njegov potopis o Rusiji.

Leta 1569 se je rodil parmski vojvoda Ranuccio I. Farnese.

Leta 1609 se je rodil danski kralj Frederick III.

Leta 1749 se je rodil pisec temeljnih del o nebesni mehaniki Pierre-Simon Laplace. Ta francoski matematik in astronom je izdelal hipotezo o nastanku osončja – imenovana Kant-Laplaceova teorija. Umrl je leta 1827.

Leta 1799 je ameriška država New York odpravila suženjstvo.

Leta 1802 je Heinrich Wilhelm Matthäus Olbers odkril 2 Pallas, drugi človeku znani asteroid.

Leta 1809 se je rodil pobudnik novega, modernega Pariza Georges-Eugene Haussman. Sicer mestni uradnik in projektant je v Parizu uredil vodovod in kanalizacijo, zgradil pa je tudi široke bulvarje za boljšo pretočnost prometa. Odgovoren je za novo podobo mesta. Železniško postajo je zgradil zunaj starega mestnega jedra z enostavnim dostopom. Oblikoval je prostrane trge, ki so v vsej svoji velikosti izkazovali monumentalnost, kot sta Operni trg in Narodni trg. Bulevar Haussman spominja na njegove dosežke pri zunanji podobi Pariza.

Leta 1851 se je rodil portugalski predsednik Bernardino Machado.

Leta 1854 sta Velika Britanija in Francija napovedali vojno Rusiji.

Leta 1862 se je rodil francoski politik in dobitnik Nobelove nagrade za mir Aristide Briand.

Leta 1874 se je v Kamniku rodil slovenski pesnik in general Rudolf Maister, osvoboditelj Maribora in borec za slovensko Koroško in Štajersko po prvi svetovni vojni.

Leta 1892 se je rodil belgijski psiholog in Nobelov nagrajenec Corneille Heymans.

Leta 1910 se je rodila danska kraljica Ingrid.

Leta 1910 je Henri Fabre postal prvi človek, ki je letel s hidroplanom. Fabre je poletel iz vodne steze v bližini francoskega Martiguesa.

Leta 1920 sta se poročila igralca Douglas Fairbanks in Mary Pickford.

Leta 1929 je južnoameriška država Ekvador sprejela ustavo, s katero je postala demokratična.

Leta 1930 sta mesti Konstantinopel in Angora spremenila svoji imeni v Istanbul in Ankara.

Leta 1930 se je rodil ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Jerome Isaac Friedman.

Leta 1939 se je po 32 mesecih trajajoči državljanski vojni republikanski Madrid vdal fašističnim Francovim silam.

Leta 1942 so britanske sile prvič v drugi svetovni vojni bombardirale nemško ozemlje. Zavezniški napad so izvedli na mesto Lubeck.

Leta 1946 se je rodil perujski predsednik Alejandro Toledo.

Leta 1953 se je rodil prvi predsednik Burundija Melchior Ndadaye.

Leta 1969 je v Washingtonu umrl ameriški general in 34. predsednik ZDA Dwight “Ike” Eisenhower. Ameriški vojskovodja in politik, ki je v drugi svetovni vojni poveljeval ameriškim in zavezniškim silam, je leta 1951 postal vrhovni poveljnik sil pakta Nato. Predsednik Združenih držav Amerike je postal dve leti kasneje in je bil na čelu te države dva mandata. S svojo doktrino je vojaško in gospodarsko pomagal številnim državam z izgovorom, da jih ogroža “mednarodni komunizem”.

Leta 1979 se je v jedrski elektrarni na Otoku treh milj v Združenih državah Amerike zgodila ena največjih nesreč, odkar dobivajo elektriko z jedrsko energijo.

Leta 1994 so se v središču Johannesburga spopadli Zuluji in pripadniki Afriškega narodnega kongresa. Umrlo je 18 ljudi.

Leta 2005 je Sumatro in del Indonezije stresel potres z 8,7 stopnje po Richterju. Ta potres je bil drugi najhujši od leta 1960 v tem predelu sveta.