Williama McKinleya je leta 1901 ubil atentator. Foto:
Williama McKinleya je leta 1901 ubil atentator. Foto:
Mount McKinley
Po 25. ameriškem predsedniku poimenovana gora Mount McKinley.
Francoska akademija
Francoska akademija znanosti in umetnosti je bila ustanovljena leta 1635.
Leta 1754 se je rodil ustanovitelj mesta Cleveland v Ohiu.
Carl Benz
Carl Benz je patentiral bencinski motor.
Oprah Winfrey
Oprah Winfrey je najuspešnejša temnopolta Američanka. Foto: Reuters
George W. Bush
Leta 2002 je Bush razburil svet s še eno izjavo. Foto: EPA

Bil je sedmi od devetih otrok, ki so se rodili Williamu in Nancy. 23. junija 1861 se je vpisal v vojsko, saj se je začela državljanska vojna.

Med vojno je večkrat napredoval, nazadnje je bil imenovan za majorja. Po vojni je v Albanyju nadaljeval šolanje na pravu. Leta 1867 je diplomiral iz prava in odprl prakso v Cantonu.

Med letoma 1869 in 1871 je bil tožilec v okrožju Stark, Ohio. 4. marca 1877 je bil izvoljen za republikanskega kongresnika. To funkcijo je opravljal do 3. marca 1883. Nato je bil 4. marca 1885 znova izvoljen na položaj, ki ga je opravljal do 3. marca 1891. Tega leta je bil izvoljen za guvernerja Ohia, nato pa znova leta 1893. Odstopil je 13. januarja 1896, ko je bil izvoljen za predsednika ZDA.

Leta 1900 so ga znova izvolili, a drugega mandata ni dokončal, saj ga je 6. septembra 1901 ubil anarhist Leon F. Czolgosz. Umrl je zaradi zastrupitve krvi ob 2.15 osem dni kasneje. Pokopali so ga v Cantonu. Nasledil ga je podpredsednik Theodore Roosevelt. Poročen je bil z Ido Saxon McKinley. Njegov portret je bil med letoma 1928 in 1946 na 500-dolarskem bankovcu. Imel je papigo Washington Post.

Bil je prvi ameriški predsednik, ki je med predsedniško kampanjo uporabljal telefon, prav tako pa je bil tudi prvi ameriški predsednik, ki se je vozil z avtomobilom. Po njem se imenuje najvišja gora Severne Amerike, Mount McKinley.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 904 je upokojeni papež Sergij III. prevzel oblast, ker je bil papež Krištof odstavljen.

Leta 1119 je umrl papež Gelazij II., katerega pravo ime je Giovanni Coniulo.

Leta 1342 je umrl bourbonski vojvoda Ludvik I.

Leta 1635 je bila ustanovljena francoska akademija znanosti in umetnosti Academie Francaise.

Leta 1676 je po smrti ruskega carja Alexisa postal car Feodor III.

Leta 1730 je umrl ruski car Peter II.

Leta 1737 se je rodil ameriški pisatelj in politik Thomas Paine, eden izmed ustanoviteljev ameriške neodvisnosti. Umrl je leta 1809.

Leta 1743 je umrl kardinal André-Hercule de Fleury, škof iz Fréjusa, premier francoskega kralja Ludvika XV.

Leta 1749 se je rodil danski kralj Christian VII.

Leta 1754 se je rodil ustanovitelj mesta Cleveland Moses Cleaveland.

Leta 1773 se je rodil nemški geolog in mineralog Friedrich Mohs. Po njem se imenuje lestvica, po kateri merimo trdoto kamnov.

Leta 1782 je avstrijski monarh Jožef II. ukinil kartuzijo v Bistri.

Leta 1814 je v bitki pri mestu Brienne francoska vojska premagala združeno prusko in rusko vojsko.

Leta 1820 je umrl britanski kralj George III., ki je vladal v času, ko je britanski imperij izgubil svoje kolonije v Združenih državah Amerike. Vladati je začel leta 1760. Leta 1765 je doživel živčni zlom, ki je bil le začetek njegovih duševnih težav, zaradi katerih se je umaknil iz javnosti in se prepustil oskrbi svoje ljubeče žene Charlotte Sophie.

Leta 1838 se je rodil ameriški fizik in kemik Edward Morley.

Leta 1856 je kraljica Viktorija vpeljala najvišje priznanje za vojne zasluge Viktorijin križec.

Leta 1861 je bil Kansas kot 34. država sprejet v ZDA.

Leta 1870 je umrl toskanski nadvojvoda Leopold II., Grand Duke of Tuscany.

Leta 1886 je Carl Friedrich Benz patentiral bencinski motor.

Leta 1891 je Liliuokalani postala kraljica Havajev. Nasledila je svojega brata, bila pa je zadnja monarhinja otokov, ki so kasneje postali sestavni del ZDA.

Leta 1906 je umrl danski kralj Christian IX.

Leta 1911 se je rodil nemški industrialec Peter von Siemens.

Leta 1916 so nemški cepelini prvič bombardirali Pariz.

Leta 1926 se je rodil pakistanski fizik in Nobelov nagrajenec Abdus Salam.

Leta 1934 je umrl nemški kemik in Nobelov nagrajenec iz leta 1918 Fritz Haber.

Leta 1942 so Velika Britanija, ZSSR in Perzija podpisali pogodbo o zavezništvu.

Leta 1942 je med II. svetovno vojno v Foči Vrhovni štab NOV, POJ in CK KPJ izdal fočanske predpise, navodilo o sestavi narodnoosvobodilnih odredov.

Leta 1944 je v masakru v poljskem mestu Koniuchyju umrlo okrog 300 moških, žensk in otrok.

Leta 1945 je Petar II. Kardjordjević prenesel oblast na regentski svet in priznal Šubašićevo vlado.

Leta 1947 se je rodila ameriška znanstvenica in prejemnica Nobelove nagrade Linda B. Buck.

Leta 1954 se je rodila ameriška TV-voditeljica Oprah Gail Winfrey.

Leta 1960 je umrla ameriška manekenka Gia Carangi.

Leta 1969 je umrl direktor ameriške obveščevalne agencije Cia Allen Dulles.

Leta 1986 je Yoweri Museveni zaprisegel kot predsednik Ugande.

Leta 1990 se je v Anchorageu na Aljaski začelo sojenje nekdanjemu kapitanu tankerja Exxon Valdez Josephu Hazelwoodu.

Leta 1996 je predsednik Francije Jacques Chirac objavil, da država ne bo izvajala jedrskih poskusov.

Leta 1998 je v Birminghamu, ameriška zvezna država Alabama, v kliniki za splave eksplodirala bomba. V eksploziji je en človek umrl, eden pa je bil huje poškodovan. Za napad so osumili Erica Roberta Rudolpha, ki je podstavil bombo med olimpijskimi igrami v Atlanti.

Leta 2001 je več tisoč indonezijskih študentov protestiralo in zahtevalo odstop predsednika Abdurrahmana Wahida.

Leta 2002 je ameriški predsednik dejal, da so tiste države, ki “sponzorirajo” terorizem, Os zla.

Leta 2004 je v Tainanu na Tajvanu eksplodiral razpadajoči kit.