Baraga je večino časa deloval v Združenih državah Amerike. Pred tem je na Dunaju študiral pravo in v Ljubljani teologijo. Leta 1823 je postal duhovnik. Kaplanoval je v Šmartinu pri Kranju in v Metliki. Leta 1830 je odšel v ZDA med Indijance za misijonarja, za škofa je bil posvečen v Cincinattiju, Ohio, njegovo prvo škofovsko mesto je bilo Sault Ste. Marie, ki ga je prenesel v Marquette.

Leta 1793 se je v Chrudimu na Češkem rodil gozdar, izumitelj in tehnik Josef Ressel, ki je najbolj znan po tem, da je izumil ladijski vijak. Svoje imenitno odkritje preizkušal na reki Krki blizu Kostanjevice. Višjo šolo je končal na gozdarski akademiji v Mariabrunnu pri Dunaju. Prvo službo je nastopil leta 1817 v Pleterjih na Dolenjskem kot območni gozdar. Po štirih letih so ga premestili v Ljubljano in takoj nato na gozdno upravo v Trst, kjer je izmenoma deloval med Trstom in Motovunom v Istri vse do leta 1838. Po letu 1839 je bil imenovan za mornariškega gozdnega agenta za Istro in otok Krk. Odkupoval je les za potrebe mornarice. Deloval je v številnih strokah, v gozdarski stroki je pustil sledove delovanja v Krakovskem, Trnovskem in Motovunskem gozdu ter v načrtih za pogozdovanje Istre in tržaško-goriškega Krasa. Na enem izmed številnih potovanj je 10. oktobra 1857 umrl v Ljubljani, kjer je tudi pokopan.

Leta 1855 je umrl ameriški zdravnik, izumitelj in človekoljub John Gorrie.

Leta 1864 je v najhujši kanadski železniški nesreči pri kraju St-Hilaire življenje izgubilo 99 ljudi.

Leta 1868 se je rodil ameriški astronom George Ellery Hale.

Leta 1883 se je rodil italijanski politik, vodja fašistične stranke in diktator Benito Mussolini.

Leta 1895 so pripadniki ruske sekte Duhobor protestno zažgali orožje.

Leta 1895 je umrl angleški biolog Thomas Henry Huxley.

Leta 1913 se je začela druga balkanska vojna, ki je izbruhnila zaradi sporov pri delitvi Makedonije, ki sta si jo na koncu razdelili Srbija in Grčija.

Leta 1916 je na svoj prvi polet poletelo letalo boeing.

Leta 1917 se je Grčija pridružila antanti.

Leta 1927 so prvič preizkusili propeler s spremenljivim naklonom.

Leta 1937 je Joseph-Armand Bombardier prejel patent za gosenično snežno vozilo.

Leta 1938 je umrl zdravnik, skladatelj in pevovodja Anton Schwab.

Leta 1942 so partizani napadli tovorni vlak pri železniški postaji Verd in tako rešili 332 Ljubljančanov, ki so jih Italijani hoteli poslati v internacijo v Gonars.

Leta 1949 so v JAR-u začeli izvajati politiko apartheida, s katero so nebelci izgubili vse pravice.

Leta 1967 so Izraelci - po zmagi v 6-dnevni vojni - združili Jeruzalem.

Leta 1974 je Isabela Peron prisegla kot predsednica Argentine in tako postala prva predsednica v zgodovini držav Zahoda.

Leta 1976 je otočje Sejšeli postalo neodvisna država.

Leta 1991 so se predstavniki Slovenije v Zagrebu sestali s tremi zunanjimi ministri Evropske skupnosti in predsednikom ZIS. Sprejeli so dogovor o ustavitvi sovražnosti, ki pa je bil tako nejasen, da do njegove uresničitve ni prišlo. Dopoldne so se vdali vojaki in zvezni policisti, ki so bili obkoljeni v letalski bazi JLA na letališču Brnik. V Štrihovcu je bila razbita tankovska kolona, ki je prodirala proti Šentilju. Od predsedstva in vlade RS-a je JLA s pisnim ultimatom zahtevala kapitulacijo Slovenije. Zadnji rok je bil 30. julija ob 9. uri. Zvečer se je sestala slovenska skupščina, se opredelila za mirno rešitev krize, vendar slovenska neodvisnost ni smela biti ogrožena.

Leta 2002 je umrl norveški računalničar Ole-Johan Dahl.

Leta 2004 je umrl hrvaški profesor in nekdanji visoki komunistični funkcionar Stipe Šuvar. Leta 1989, leto pred razpadom KP Jugoslavije, je postal predsednik njenega Centralnega komiteja. Šuvar je bil tudi avtor znamenite šolske reforme usmerjenega izobraževanja v začetku 80-ih let 20. stoletja, ki je zaznamovala številne generacije nekdanjega SFRJ-ja.