Obiskoval je luteransko gimnazijo, ki je veljala za eno najboljših srednjih šol na Madžarskem.

Leta 1937 je diplomiral, še pred tem pa je osvojil prvo mesto na državnem tekmovanju iz matematike, in se nato vpisal še na univerzo Eötvös Loránd v Budimpešti. Starši, ki so bili lastniki lekarne, so želeli, da bi njihov edinec študiral farmacijo, a si je on želel študirati matematiko in filozofijo. Vseeno se je leta 1937 vpisal na farmacijo. Ker je bil študent farmacije in Jud, se je lahko izognil vpoklicu v vojsko, ko pa je nemška vojska leta 1944 okupirala Madžarsko, je moral delati v t. i. delavski enoti.

Novembra 1944 so ga Nemci skupaj z njegovimi tovariši poslali v koncentracijsko taborišče v Avstrijo, kjer je večina njegovih prijateljev tudi izginila. Sam se je rešil tako, da je tik pred odhodom vlaka z budimpeške postaje pobegnil in se skril pri nekem jezuitu v kleti samostana. Leta 1946 se je znova vpisal na univerzo in doktoriral iz filozofije, diplomiral pa iz sociologije in psihologije. Ko je leta 1947 začel učiti na inštitutu za sociologijo, je spoznal svojo prihodnjo ženo Anne Klauber. Že junija 1948 je moral dati odpoved, saj nasprotnikom marksizma ni bilo dovoljeno učiti na inštitutu.

Aprila 1950 sta skupaj z Anne skrivaj zapustila državo in v Avstriji čakala na dovoljenje iz Avstralije, da se lahko kot azilanta naselita tam. 30. decembra sta bila v Sydneyju, tri dni kasneje pa sta se poročila. Prva tri leta v Avstraliji je Harsanyi delal kot navadni delavec v tovarni, saj ni znal dobro angleško, poleg tega pa mu niso priznali njegovih diplom. Ob večerih je obiskoval predavanja iz ekonomije in leta 1953 magistriral.

Leta 1954 je začel predavati ekonomijo na univerzi v Brisbanu, nato pa se mu je leta 1956 ponudila priložnost, da s pomočjo rockefellerjeve štipendije študij nadaljuje na Stanfordu.

V Avstralijo se je vrnil leta 1958, kjer se je želel uveljaviti s t. i. teorijo igre. Ker je bil pri tem neuspešen, se je obrnil na nekdanjega mentorja na Stanfordu Kena Arrowa in ga zaprosil za pomoč. Kmalu je dobil službo na ekonomiji na univerzi v Detroitu. Leta 1964 je kot prvi gostujoči profesor predaval na Berkeleyju. Tam se je rodil tudi njegov edinec Tom. Za teorijo iger se je začel še bolj zanimati, potem ko je prebral nekaj del Johna Nasha. Za svoje delo je leta 1994 skupaj z Johnom Nashom in Reinhardom Seltnom prejel Nobelovo nagrado za ekonomijo. Umrl je 9. avgusta 2000.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 757 je Pavel I. nasledil Štefana III. na vrhu rimskokatoliške cerkve.

Leta 1167 je v leganski bitki Lombardska liga premagala vojsko Friderika I.

Leta 1453 je armada turškega sultana Mohmeda III. zavzela Konstantinopel, prestolnico vzhodnorimskega cesarstva. Zadnji bizantinski cesar Konstantin XI. Paleologus je bil v bitki ubit.

Leta 1630 se je rodil angleški kralj Charles II.

Leta 1727 je Peter II. postal ruski car.

Leta 1790 je Rhode Island kot zadnja od prvotnih 13 kolonij ratificirala ustavo ZDA in postala 13. zvezna država ZDA.

Leta 1814 je umrla francoska cesarica, žena Napoleona Bonaparteja, Joséphine de Beauharnais.

Leta 1848 je Wisconsin postal 30. država ZDA.

Leta 1864 je mehiški cesar Maximilian I. prvič obiskal Mehiko.

Leta 1886 je John Pemberton začel oglaševati kokakolo.

Leta 1903 je organizacija Črna roka izvedla atentat na srbskega kralja Aleksandra Obrenovića.

Leta 1914 je v Zalivu svetega Lovrenca potonila čezoceanka RMS Empress of Ireland. Umrlo je 1.024 ljudi.

Leta 1914 se je rodil nepalski šerpa Tenzing Norgay, ki je na svoj 39. rojstni dan skupaj z Hillaryjem osvojil Mount Everest.

Leta 1917 se je rodil ameriški politik in 35. predsednik Združenih držav Amerike John Fitzgerald Kennedy. Ob izvolitvi je bil najmlajši predsednik ZDA. Študiral je na harvardski univerzi in v Londonu, med drugo svetovno vojno je služil v mornarici na Pacifiku, po njej pa je bil časnikar. Ubit je bil leta 22. novembra 1963 v Dallasu.

Leta 1918 so ameriške divizije ustavile nemški prodor proti reki Marni.

Leta 1919 so opazovanja zamaknjenega položaja zvezd ob sončnem popolnem mrku v Sobralu v Braziliji in na Prinčevem otoku potrdila napoved Einsteinove splošne teorije relativnosti.

Leta 1920 se je rodil madžarsko-ameriški ekonomist in Nobelov nagrajenec John Harsanyi.

Leta 1935 je bila končana gradnja Hooverjevega jezu.

Leta 1940 se je rodil pakistanski predsednik Faruk Leghari.

Leta 1950 je ladja St. Roch, prva ladja, ki je obplula Severno Ameriko, prispela v Halifax.

Leta 1953 sta novozelandski alpinist Edmund Percival Hillary in Nepalec Tenzing Norgay osvojila najvišjo goro sveta Mount Everest.

Leta 1958 je Charles de Gaulle v Franciji sestavil vlado narodne rešitve.

Leta 1972 je umrl ukrajinski inženir Štefan Timošenko.

Leta 1982 se je rodila brazilska manekenka Ana Beatriz Barros.

Leta 1985 so na finalni nogometni tekmi za pokal evropskih prvakov med moštvoma Juventusa in FC Liverpoola v Bruslju predvsem angleški navijači povzročali izgred. V divjanju na stadionu Heysel je umrlo 39 ljudi, več sto pa jih je bilo ranjenih.

Leta 1985 je Steve Fonyo, ki so mu zaradi raka na nogi pri 12 letih odstranili noge, končal tek čez vso Kanado. Kanado je pretekel v 14 mesecih.

Leta 1994 je v Santiagu de Chile umrl nekdanji predsednik Nemške demokratične republike Erich Honecker. Generalni sekretar je postal leta 1976 in je ostal na tej funkciji do 18. oktobra 1989, v tem času je bil tudi predsednik državnega sveta, torej vodja države. Sodni postopek proti Honeckerju je bil sprožen novembra 1992 zaradi suma napeljevanja k umoru. Januarja 1993 je bil odstavljen, izselil se je v Čile, kjer je tudi umrl.

Leta 2004 je bilo v masakru v Savdski Arabiji ubitih 22 ljudi.

Leta 2005 je Francija na referendumu zavrnila evropsko ustavo.