V družini Gow je najstarejša izmed štirih otrok. Starši so se ločili, ko je bila Elle stara 14 let, mati pa se je kasneje znova poročila z Neilom MacPhersonom. Takrat je Elle spremenila priimek in prevzela očimovega.

Eno leto je študirala pravo na univerzi v Sydneyju. Nato pa jo je med dopustovanjem v Aspnu opazil lovec na talente. Kmalu je podpisala svojo prvo pogodbo za agencijo Click Model Management. Pri 21. letih se je poročila s francoskim fotografom in kreativnim direktorjem ELLE Gillesom Bensimonom, od katerega se je ločila leta 1989.

Ta, 1,83 metra visoka manekenka, se je štirikrat pojavila na naslovnici letne izdaje revije Sports Illustrated, ko je ta predstavljala kopalke, trikrat celo zaporedoma. Leta 1999 je postala prva znana oseba iz Avstralije, ki je imela svoj obraz natisnjen na poštni znamki.

Leta 1994 je ob Hughu Grantu, Samu Neillu, Tari Fitzgerald in Portii de Rossi prvič zaigrala - v filmu Sirene. Nato je leta 1999 nastopila v petih delih nanizanke Prijatelji, v kateri je igrala Joeyjevo prijateljico in sostanovalko Janine Lecroix. Zaigrala je tudi v filmih Jane Eyre skupaj z Williamom Hurtom in If Lucy Fell ob Benu Stillerju in Sarah Jessici Parker.

MacPhersonova velja za najbolj uspešno manekenko. Njeno premoženje je ocenjeno na več kot 45 milijonov dolarjev. Nekaj časa je bila poleg Claudie Schiffer, Christy Turlington in Naomi Campbell solastnica Fashion Caféja, trenutno pa ima svojo linijo spodnjega perila - Elle Macpherson Intimates.

Ima dva sinova, Arpada Flynna Bussona in Aureliusa Cyja Andrea Bussona. Njun oče je bogati švicarsko-francoski finančnik Arpad Busson, s katerim je bila Elle leta 2002 zaročena.

Par se je po šestih letih razšel, menda zato, ker se ni mogel poročiti, saj je Elle ločenka, česar pa Rimskokatoliška cerkev ne odobrava.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 537 je bil za papeža izvoljen Vigilij, ki je na tem mestu nasledil Silverija. Vigilij je Rimskokatoliški cerkvi vladal do leta 555.

Leta 1058 je umrl papež Štefan X., s pravim imenom Friderik iz Lotaringije. Papež je postal leto dni pred smrtjo.

Leta 1461 je Edward Yorški premagal kraljico Margaret in zasedel angleški prestol kot Edward IV.

Leta 1561 se je furlanskemu plemiču Antoniu Santoriu rodil sin Santorio, znan zdravnik. V Padovi je študiral filozofijo in medicino. Tam je doktoriral in opravljal prvo zdravniško prakso. Druženje z Galilejem ga je spodbudilo k sistematičnemu spremljanju pojavov, ki so ga še posebej zanimali. Prepričan je bil, da je mogoče le s pomočjo tehtnice natančno kontrolirati zdravstveno stanje organizma. Bil je prvi, ki je meril temperaturo človeškega organizma tako v zdravem kakor tudi v bolnem stanju. V ta namen je tudi naredil termometer, ga opremil z merilno skalo in ga uporabljal pri preiskavah na pacientih kakor tudi pri fizioloških poskusih. Izkazal se je v času epidemije kuge (1630), ki je zajela Benetke. Velja za najbolj znanega zdravnika svojega časa. Iznašel je tudi higrometer in vrsto naprav, ki jih je uporabljal pri diagnozi in terapiji. Proučeval je vplive podnebja na človekovo zdravje.

Leta 1638 so švedski naseljenci ustanovili prvo naselbino v ameriški zvezni državi Delaware. Poimenovali so jo New Sweden.

Leta 1773 se je rodil slovenski botanik Franc Hladnik, ki je sestavil herbarij kranjske flore. Po njem so poimenovane številne rastlinske vrste, ki jih je prvi preučil in opisal. Leta 1809 je v Ljubljani ustanovil botanični vrt.

Leta 1790 se je rodil 10. predsednik ZDA John Tyler.

Leta 1792 je zaradi posledic zastrupitve umrl švedski kralj Gustav III., ki so ga 13 dni pred tem ustrelili med nočno maškarado v stockholmski kraljevi operi. Nasledil ga je Gustav IV. Adolf.

Leta 1794 je umrl francoski matematik, filozof in politik markiz Marie-Jean-Antoine-Nicolas Caritat de Condorcet.

Leta 1809 je po državnem prevratu odstopil švedski kralj Gustav IV. Adolf.

Leta 1831 so se Bosanci uprli turški nadvladi.

Leta 1848 se je zaradi ledu ustavil skoraj ves promet po reki Niagari.

Leta 1849 je Velika Britanija zavzela Pundžab.

Leta 1874 se je rodila ameriška prva dama Lou Hoover.

Leta 1874 se je v Kamniku rodil slovenski pesnik in general Rudolf Maister, osvoboditelj Maribora in borec za slovensko Koroško in Štajersko po prvi svetovni vojni. Bil je izjemno vsestranska osebnost. V mladosti, a tudi pozneje, se je poizkušal v slikarstvu, leta 1920 je sodeloval tudi pri pripravi prve razstave slovenskih slikarjev v Mariboru. Znan je tudi kot zbiralec knjig, predvsem slovenskih. Njegovi poznavalci trdijo, da menda ni bilo slovenske knjige, ki je ne bi imel v svoji bogati knjižnici. Največ rezultatov na kulturnem področju pa je ustvaril kot slovenski pesnik.

Leta 1879 so v bitki pri Kambuli angleške čete premagale 20.000 Zulujev.

Leta 1899 se je rodil gruzijski politik Lavrentij Pavlovič Berija.

Leta 1912 je na poti z južnega tečaja, ki ga je dosegel 13. 1. 1912, umrl britanski polarni raziskovalec Robert Scott. Južni tečaj je dosegel štiri tedne za Roaldom Amundsenom.

Leta 1927 se je rodil angleški farmakolog, dobitnik Nobelove nagrade za medicino, John Robert Vane.

Leta 1929 se je rodil nekdanji estonski predsednik Lennart Meri.

Leta 1930 je Heinrich Brüning postal nemški kancler.

Leta 1936 je na volitvah v Nemčiji nacistična stranka dobila 99 % glasov, to je 44,5 milijona glasov od 45,5 milijona volivcev.

Leta 1941 se je rodil ameriški astrofizik in Nobelov nagrajenec za fiziko Joseph Hooton Taylor mlajši.

Leta 1942 je bila na Kremenjaku ustanovljena 1. štajerska partizanska brigada.

Leta 1943 se je rodil nekdanji angleški premier John Major.

Leta 1945 so Nemci še zadnjič napadli Anglijo z bombami V-1.

Leta 1951 sta bila zaradi domnevnega vohunjenja za ZSSR na smrt obsojena zakonca Julius in Ethel Rosenberg. Kljub ogorčenemu nasprotovanju svetovne javnosti je bila smrtna kazen izvršena 19. 6. 1953.

Leta 1953 je v požaru v sanatoriju v Largu, ameriška zvezna država Florida, umrlo 35 ljudi.

Leta 1959 je umrl prvi predsednik Srednjeafriške republike Barthelemy Boganda.

Leta 1967 je Francija sporočila, da je izdelala prvo podmornico na jedrski pogon.

Leta 1971 je losangeleško sodišče predlagalo smrtno kazen za Charlesa Mansona in tri njegove privržence.

Leta 1973 so zadnji vojaki Združenih držav Amerike zapustili Vietnam.

Leta 1974 je vesoljsko plovilo brez človeške posadke Mariner 10 prvič obkrožilo planet Merkur. Nekaj dni predtem je prvič fotografiral planet. Sicer pa so plovilo v Nasi v vesolje izstrelili novembra 1973. Osem tednov pred obkrožitvijo Merkurja je obkrožilo Venero.

Leta 1981 je nekdanja Sovjetska zveza izvedla jedrski poskus v Semipalatinsku v vzhodnem Kazahstanu, ki ga je ponovila istega dne tri leta kasneje.

Leta 1985 je bil na predsedniških volitvah v Grčiji izvoljen Christos Sartzetakis.

Leta 1993 je Catherine Callbeck postala premierka Otoka princa Edvarda, in tako tudi prva kanadska premierka v zgodovini.

Leta 1993 je Edouard Balladur postal premier Francije.

Leta 2001 je najeto letalo strmoglavilo v gorovje pri pristanku v Aspnu, ameriška zvezna država Kolorado. Umrlo je 18 ljudi.

Leta 2003 je umrl italijanski zdravnik, ki se je ukvarjal predvsem z raziskovanjem sarsa, Carlo Urbani.

Leta 2004 je Slovenija skupaj s še šestimi državami ratificirala listino Severnoatlantske pogodbe, in tako postala polnopravna članica Nata. Druge države so bile: Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva, Romunija in Slovaška.

Leta 2004 je Irska postala prva država na svetu, ki je prepovedala kajenje na vseh delovnih mestih, v restavracijah in barih.