Za predsednika države je bil izvoljen 17. maja 1995, nasledil pa je Francoisa Mitteranda. Drugič je bil za predsednika izvoljen leta 2002. Chirac je tudi sovoditelj kneževine Andore. Leta 1959 se je, potem ko je končal študij na École Nationale d'Administration, zaposlil v državni službi in kmalu vstopil v politiko.

Od takrat je bil na več visokih političnih položajih v državi: bil je minister za kmetijstvo, premier, pariški župan in nazadnje predsednik. Leta 1953 se je poročil z Bernadette Chodron de Courcel, s katero ima dve hčerki, Laurence in Claude. Bernadette in Jacques Chirac sta neuradno posvojila prebežnico Anh Dao Traxel, ki sta jo pripeljala na svoj dom leta 1979, ko je bila stara 21 let. Med alžirsko vojno za neodvisnost je bil ranjen.

Med letoma 1968 in 1971 je bil minister za finance in ekonomijo. Leta 1972 je postal minister za kmetijstvo, leta 1974 pa so ga imenovali za notranjega ministra. Po Pompidoujevi smrti 2. aprila 1974 je bil na mesto predsednika države izvoljen Valéry Giscard d'Estaing, ki je 27. maja 1974 Chiraca imenoval za premierja. Ker kot premier ni imel nobenih pooblastil, je 27. avgusta 1976 odstopil.

Leta 1977 je postal pariški župan in to funkcijo je opravljal do leta 1995. Leta 1981 je prvič kandidiral za predsednika države proti d’Estaingu in Mitterrandu, ki je zmagal.

Mitterrand je 20. marca 1986 imenoval Chiraca za premierja. Ta je funkcijo opravljal do 12. maja 1988, ko je v drugem krogu volitev za predsednika države izgubil proti Mitterrandu. Tretjič mu je le uspelo in maja 1995 je postal predsednik.

Pri 69 letih je znova postal predsednik, čeprav bi ga bil Jean-Marie Le Pen skoraj premagal. Med praznovanjem dneva Bastilje 14. julija 2002 so ga poskusili umoriti. Chirac velja za prožnega in delovnega človeka. Nikoli ni imel večjih zdravstvenih težav, pred več leti pa se je odpovedal svoji drugi razvadi – kajenju. Njegova prva pa še vedno ostaja hrana.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 741 je umrl papež Gregor III.

Leta 1223 je papež Honorij III. potrdil pravila frančiškanskega reda.

Leta 1268 je umrl papež Klemen IV.

Leta 1314 je umrl francoski kralj Filip IV.

Leta 1378 je umrl rimsko-nemški cesar in češki kralj Karel IV.

Leta 1427 se je rodil kitajski vladar Džengtong.

Leta 1484 se je rodil švicarski humanist Joachim Vadian.

Leta 1646 je umrl švedski teolog in astronom Laurentius Paulinus Gothus.

Leta 1690 se je rodil oče ruske carice Katarine II. Christian Augustus von Anhalt-Zerbst.

Leta 1759 je umrl švicarski matematik Nicolaus I. Bernoulli.

Leta 1777 je bilo ustanovljeno mesto San Jose v Kaliforniji. Sprva se je imenovalo el Pueblo de San José de Guadalupe. To je bila prva naselbina civilnega prebivalstva na tem delu Severne Amerike.

Leta 1780 je umrla avstrijska cesarica Marija Terezija. Na prestolu je bila 40 let. Prizadevala si je za reformo državne uprave in pospešitev razvoja gospodarstva.

Leta 1781 je Jožef II. razpustil samostane, ki se niso mogli preživljati sami.

Leta 1781 so mornarji iz suženjske ladje Zong v morje odvrgli še žive ljudi, da so lahko pobrali zavarovalnino.

Leta 1830 se je v Varšavi začela vstaja poljskih rodoljubov proti ruski oblasti, ki pa jo je zadušila ruska armada. Poljska je s tem izgubila del avtonomije.

Leta 1847 so se z umori zdravnika Marcusa Whitmana, njegove žene Narcisse in še petnajstih drugih ljudi začele indijanske vojne.

Leta 1856 se je rodil nemški kancler in pruski premier Theobald von Bethmann Hollweg.

Leta 1864 so prostovoljci pod vodstvom polkovnika Johna Chivingtona v Sand Creeku, Kolorado, ubili najmanj 400 pripadnikov indijanskih plemen Čajeni in Arapaho.

Leta 1874 se je rodil portugalski nevrolog António Caetano de Abreu Freire Egas Moniz, ki je leta 1949 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1881 se je rodil avstrijski kancler Julius Raab.

Leta 1895 se je rodil liberijski predsednik William Tubman.

Leta 1929 je ameriški admiral Richard Byrd postal prvi človek, ki je preletel južni tečaj.

Leta 1932 sta v Parizu Francija in Rusija podpisali pakt o nenapadanju. V obdobju prve petletke v Sovjetski zvezi so si tako želeli zagotoviti varnost na zunanjepolitičnem področju.

Leta 1939 sta Sovjetska zveza in Finska prekinili diplomatske odnose.

Leta 1943 se je v bosanskem mestecu Jajcu začelo 2. zasedanje Avnoja, na katerem so sprejeli odlok o ustanovitvi Federativne ljudske republike Jugoslavije. Zasedanja se je udeležilo 17 slovenskih predstavnikov. Sklep o povojni federativni ureditvi Jugoslavije je bil, menijo zgodovinarji, pomemben dogodek v razvoju slovenske državnosti.

Leta 1944 so zavezniki osvobodili Albanijo.

Leta 1945 je ustavodajna skupščina odpravila monarhijo in razglasila Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo.

Leta 1947 je Generalna skupščina Združenih narodov glasovala o predlogu, da Palestino razdelijo med Arabce in Žide.

Leta 1954 je umrl italijansko-ameriški fizik Enrico Fermi, ki je leta 1938 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1957 so Združeni narodi objavili načrt o delitvi Palestine, ki je med drugim predvideval nadzor svetovne organizacije nad Jeruzalemom.

Leta 1962 sta se Velika Britanija in Francija sporazumeli o izdelavi nadzvočnega letala concorde.

Leta 1963 je ameriški predsednik Lyndon B. Johnson ustanovil Warrenovo komisijo, ki je preiskovala umor predsednika Kennedyja.

Leta 1963 je pri vzletu z letališča Dorval pri Montrealu strmoglavilo kanadsko letalo Douglas DC-8. V nesreči je umrlo vseh 118 potnikov in članov posadke.

Leta 1975 je Bill Gates v pismu Paulu Allenu prvič uporabil ime Microsoft (okrajšava za microcomputer software).

Leta 1981 se je v morju ob otoku Santa Catalina v nesreči čolna utopila 43-letna igralka Natalie Wood.

Leta 1982 je Generalna skupščina OZN sprejela resolucijo 37/37, v kateri so zapisali, da se mora Sovjetska zveza takoj umakniti iz Afganistana.

Leta 1987 je korejsko letalo Boeing 707 eksplodiralo nad tajsko-burmsko mejo. V nesreči je umrlo 155 ljudi.

Leta 1990 je Varnostni svet Organizacije združenih narodov odobril uporabo sile proti Iraku, če se ne bi do 15. januarja 1991 umaknil iz Kuvajta.