V Združenih državah Amerike je odločilno pripomogel h gradnji prvega jedrskega reaktorja, ki so ga izdelali leta 1942. Leta 1938 je prejel Nobelovo nagrado. Umrl je leta 28. novembra 1954 v Chicagu, ZDA.

Enrico se je začel ukvarjati s fiziko po smrti svojega brata Giulia med krajšo operacijo leta 1915. Družinski prijatelj Adolfo Amidei je usmerjal mladega Fermija na študij algebre, trigonometrije, analitične geometrije, infinitezimalnega računa in teorijske mehanike.

Amidei mu je tudi predlagal, naj ne gre študirati na Univerzo v Rimu, temveč naj se leta 1918 raje vpiše na ugledno Scuola Normale Superiore v Pisi, posebni univerzitetni kolidž za izbrane nadarjene študente.

Fermi se je zelo izkazal, tako da je profesor menil, da je bil Fermijev esej iz natečaja vreden doktorske dizertacije. Fermi je tako doktoriral leta 1922 in naslednje leto odšel na Univerzo v Göttingenu, ki je bila središče tedanjega sveta kvantne fizike.

Po šestih mesecih je zapustil univerzo in šel študirat na Univerzo v Leidnu, kjer je začel delati s Paulom Ehrenfestom. Tam je spoznal tudi Einsteina. Fermi je postal prvi italijanski profesor teorijske fizike v Rimu. Stolico je zanj ustanovil Orso Maria Corbino, direktor fizikalnega inštituta.

Corbino je veliko sodeloval s Fermijem pri izbiranju skupine, ki so se ji kmalu pridružili Edoardo Amaldi, Bruno Pontecorvo, Franco Dino Rasetti in Emilio Gino Segrč. Pri teorijskih raziskavah se je skupini pridružil tudi Ettore Majorana. Skupina je nadaljevala svoje poskuse, leta 1933 pa je Rasetti zapustil Italijo in odšel v Kanado in ZDA, Pontecorvo je odšel v Francijo, Segrč pa je odšel poučevat v Palermo.

V tem času je Fermijeva skupina dala pomemben prispevek k mnogim praktičnim in teorijskim vidikom fizike. Med njimi so najbolj pomembni Fermi-Diracova statistika, teorija razpada beta in odkritje počasnih nevtronov, ki so se izkazali za ključne pri delu z jedrskimi reaktorji.

Fermi je ostal v Rimu do leta 1938. Tega leta je prejel Nobelovo nagrado za prikaz obstoja novih radioaktivnih elementov, pridobljenih z obsevanjem z nevtroni, ter za s tem povezano odkritje jedrskih reakcij s počasnimi nevtroni. Potem ko je v Stockholmu prejel nagrado, se je skupaj z ženo Lauro, ki je bila Judinja, in otroki preselil v New York. Do tedaj je fašistična vlada v Italiji uzakonila antisemitske zakone.

Kmalu po prihodu v New York je začel delati na zasebni Univerzi Columbia, kjer je preveril začetni poskus jedrske cepitve Hahna in Strassmanna. Nato je začel raziskave, ki so vodile do izdelave prvega jedrskega reaktorja - velike grmade grafitnih opek in goriva iz urana, ki je začel delovati 2. decembra 1942 na Univerzi v Chicagu. Poskus je bil prelomnica pri iskanju energije, Fermi pa je vsak korak pazljivo načrtoval in vsak izračun naredil sam.

Ko je človek prvič dosegel samovzdrževalno jedrsko verižno reakcijo, so tajno poklicali Jamesa Conanta, enega od vodij Projekta Manhattan. Reaktor verižne reakcije namreč ni bil pomemben le kot pripomoček pri določevanju lastnosti jedrske cepitve, ki so ga potrebovali za razumevanje notranjega delovanja atomske bombe, ampak je služil tudi kot prvi obrat za velike reaktorje, ki so jih izdelali v Hanfordu v zvezni državi Washington in jih uporabili za hitre rejniške reaktorje za izdelavo plutonija.

Ta plutonij so potrebovali za bombe pri Poskusu Trinity in Nagasakiju. Na koncu so Fermijevo in Szilárdovo delo pri reaktorjih vključili v Projekt Manhattan. Fermi je leta 1944 postal ameriški državljan. Fermi je veljal za edinega fizika 20. stoletja, ki se je odlikoval tako v teorijski in eksperimentalni fiziki.

Fermi je umrl v 53. letu starosti zaradi trebušnega raka. Pokopali so ga na pokopališču Oak Woods v Chicagu.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1066 so Normani pod vodstvom Viljema Osvajalca pri Hastingsu premagali vojsko kralja Harolda in zasedli Anglijo. To je bila zadnja uspešna invazija na britansko otočje. Normani so se sčasoma asimilirali v angleški narod.

Leta 1758 se je rodil britanski admiral vikont Horatio Nelson, ki je leta 1805 v pomorski bitki pri Trafalgarju uničil večino francosko-španskega ladjevja. Sam je med bitko padel (21. 10. 1805).

Leta 1839 je umrl nemški geolog in mineralog Friedrich Mohs. Po njem se imenuje Mohsova lestvica trdote mineralov.

Leta 1867 se je rodil nemški industrialec in politik judovskega rodu Walther Rathenau.

Leta 1913 se je v morju v kanalu La Manche, mdtem ko je potoval iz Antwerpna v London, utopil nemški inženir in izumitelj Rudolf Diesel. Njegov najpomembnejši izum je motor na pogon s plinskim oljem – dizlov motore. Svoj sistem je razvil leta 1896 v sodelovanju s tovarnama MAN in Krupp.

Leta 1918 so zavezniki prebili Hindenburgovo linijo.

Leta 1938 so Velika Britanija, Francija in Italija na münchenski konferenci odobrile nacistični Nemčiji priključitev Sudetov in razkosanje Češkoslovaške. Na Zahodu so bili prepričani, da so si s tem zagotovili mir, opogumljeni Hitler pa se je pospešeno pripravljal na vojno.

Leta 1939 je nemški Wehrmacht zavzel Krakov.

Leta 1941 so Nemci v Babi Jari pri Kijevu izvedli strahovit pokol nad Judi. V dveh dne so pobili 33.771 civilistov, med njimi ogromno žensk in otrok.

Leta 1944 se je začela konferenca v Dumbarton Oaksu med ZDA, Veliko Britanijo in Kitajsko.

Leta 1996 je umrl duhovnik, teolog, filozof in psiholog Anton Trstenjak. Rodil se je 8. januarja 1906 v Radmošcih pri Gornji Radgoni. Objavil je več kot 50 knjig, med njimi tudi Psihologijo dela, Psihologijo umetniškega ustvarjanja, Oris sodobne psihologije, Človek in barve, Misli o slovenskem človeku in mnogo poljudnih del s psihološko tematiko. Po klasični gimnaziji je šolanje nadaljeval na Visoki bogoslovni šoli, študij pa nadaljeval na univerzi v Innsbrucku.

Leta 2000 je v osemdesetem letu starosti umrl nekdanji kanadski predsednik vlade Pierre Trudo. Vlado je vodil v dveh mandatih.

Leta 2001 je Varnostni svet Organizacije združenih narodov sprejel resolucijo proti terorizmu in preprečevanju financiranje terorističnih organizacij. Z resolucijo so predvidene sankcije proti vsaki državi, ki ne bi spoštovala protiteroristične ukrepe.