Rodil se je v Ludwigshafnu na reki Ren, njegova družina je bila rimskokatoliška in precej konservativna. Kot najstnik je sodeloval v bitkah ob koncu druge svetovne vojne, v kateri je umrl njegov starejši brat.

Leta 1947 se je pridružil CDU-ju, nato pa je začel študirati. Nekaj let kasneje je doktoriral iz zgodovine. Od leta 1969 do 1976 je bil ministrski predsednik pokrajine Rhineland-Palatinate, nato pa je bil izvoljen v bundestag in je postal vodja opozicijskega CDU-ja. 1. oktobra 1982 je nasledil Helmuta Schmidta na mestu kanclerja države, CDU pa se je povezal s CSU-jem v vlado, ki jo je vodil Kohl. Njegov podkancler in hkrati minister za zunanje zadeve je postal Hans-Dietrich Genscher. Naslednje volitve so bile že 29. marca 1983, ki jih je prav tako dobil Kohl s CDU-jem. Tretje volitve 11. marca 1987 je dobil z majhno prednostjo, znova pa je bil izvoljen z večino tudi 18. januarja 1991 in nato še 15. novembra 1994. Vsa ta leta mu je ob strani zvesto stal Genscher, ki ga je v zadnjem Kohlovem mandatu zamenjal Klaus Kinkel. Od leta 1973 do 1998 je bil Kohl tudi predsednik CDU-ja.

Kancler je bil kar 16 let – njegov mandat je bil krajši le od mandata Otta von Bismarcka. V času njegove vladavine sta se obe Nemčiji združili, za kar ima velike zasluge tudi Kohl.

Skupaj s francoskim predsednikom Francoisom Mitterrandom pa je zaslužen tudi za maastrichtski sporazum, s katerim je bila ustanovljena Evropska unija. Leta 1998 so ga evropski predsedniki imenovali za častnega državljana Evropske unije, in to zaradi njegovega prispevka k evropski integraciji in sodelovanju. Pred njim je imel ta naziv le Jean Monnet.

Na volitvah leta 1998 sta bila Kohl in njegova stranka na volitvah poražena. Zmagali so socialdemokrati in skupaj z zelenimi so sestavili vlado, ki jo je vodil socialdemokrat Gerhard Schröder. Kohl je takoj po porazu odstopil z mesta predsednika stranke in se umaknil iz politike.

Leta 1999 je izbruhnil velik finančni škandal zaradi nelegalnega zbiranja denarja v stranki, medtem ko jo je vodil Kohl. V zadnjih letih so mu člani stranke škandal večinoma odpustili, Angela Merkel pa je svojega zaščitnika po izvolitvi na mesto kanclerke celo povabila v pisarno. Sicer pa je bila Merklova med njegovim četrtim mandatom ministrica za ženske in mladino, med Kohlovim zadnjim mandatom pa ministrica za okolje.

Kohl je bil glede svojega zasebnega življenja zelo zaščitniški. Dolgo je bil poročen z zdaj že pokojno Hannelore Kohl, s katero ima dva sinova.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 33 so križali Jezusa.

Leta 1245 se je rodil francoski kralj Filip III.

Leta 1287 je umrl papež Honorij IV., s pravim imenom Giacomo Savelli. Papež je postal leta 1285.

Leta 1367 se je rodil angleški kralj Henrik IV.

Leta 1559 se je z mirom v Cateau-Cambresisu končala vojna med Španijo in Francijo za prevlado v Evropi.

Leta 1860 so med Sacramentom in Saint Josephom vpeljali poštno zvezo, imenovano "ponny express".

Leta 1881 se je rodil italijanski premier Alcide De Gasperi.

Leta 1882 je Robert Ford v Saint Josephu v ameriški zvezni državi Misuri v hrbet ustrelil izobčenca Jesseja Jamesa in ga ubil. Ford je zato prejel pet tisoč dolarjev nagrade.

Leta 1885 je Gottlieb Daimler dobil nemški patent za svoj izum – avtomobilski motor.

Leta 1895 se je začelo sojenje markizi Queensburyjski, ki ga je s svojimi klevetami sprožil Oscar Wilde. Še preden je bilo sojenja konec, so Wilda priprli, mu sodili zaradi homoseksualnosti in ga zaprli.

Leta 1896 je v Italiji prvič izšel časnik La Gazzetta dello Sport.

Leta 1917 je Vladimir Lenin pripel na petrograjsko postajo in s tem prevzel vodenje boljševikov med rusko vstajo.

Leta 1922 je Josif Visarionovič Stalin postal generalni sekretar Sovjetske komunistične partije.

Leta 1926 se je rodil ameriški vesoljec Virgil Ivan "Gus" Grissom.

Leta 1932 je umrl nemški kemik in nobelovec Wilhelm Ostwald.

Leta 1934 se je rodila angleška zoologinja Jane Goodall.

Leta 1936 so Richarda Bruna Hauptmanna usmrtili zaradi ugrabitve in umora Charlesa Augustusa Lindbergha III., sina Anne in Charlesa Lindbergha.

Leta 1942 je izvršni odbor OF-a izdal odlok o razlastitvi tujih veleposestnikov.

Leta 1945 so predhodnice Rdeče armade skupaj s skupino Prekmurske brigade vkorakale v Mursko Soboto, naslednji dan pa osvobodile preostali del Prekmurja.

Leta 1948 se je rodil mehiški predsednik Carlos Salinas.

Leta 1948 je ameriški predsednik Harry Truman podpisal Marshallov načrt, s katerim je odobril pet milijard dolarjev pomoči 16 državam.

Leta 1965 so ameriški bombniki prvič bombardirali Severni Vietnam.

Leta 1972 so v New Yorku prvič uporabili dva mobilna telefona.

Leta 1974 je v 18 urah 148 tornadov prizadelo 13 ameriških zveznih držav in eno kanadsko provinco. Umrlo je 315 ljudi, okoli 5.500 pa jih je bilo ranjenih.

Leta 1986 je IBM predstavil PC Convertible, njihov prvi prenosni računalnik.

Leta 1996 je ameriško letalo air force 737, na krovu katerega je bil tudi ameriški minister za trgovino Ron Brown, strmoglavilo na Hrvaškem. Umrlo je vseh 35 ljudi na krovu letala.

Leta 1997 so gverilci v alžirski vasi Thalit pobili 52 od 53 prebivalcev.