Leta 1996 je skupaj s Josejem Ramosom Horto prejel Nobelovo nagrado za mir. Bil je peti otrok Domingosa Vaza Filipeja in Ermelinde Baptista Filipe. Njegov oče je bil učitelj, ki je umrl dve leti po njegovem rojstvu. Carlos je otroštvo preživel v katoliških šolah v Baucauu in Ossuu.

Leta 1968 je diplomiral na nižjem semenišču Dare v Diliju. Med letoma 1969 in 1981 je večino časa preživel na Portugalskem in v Rimu, kjer je študiral filozofijo in teologijo. V duhovništvo je bil posvečen leta 1980. Julija naslednje leto se je vrnil v Vzhodni Timor, kjer je na salezijanskem kolidžu v Fatumaci 20 mesecev poučeval, nato pa dva meseca kolidž tudi vodil.

Po odpovedi Martinha da Coste Lopesa leta 1983 je postal apostolski tajnik škofije Dili in najvišji predstavnik cerkve v Vzhodnem Timorju, podrejen neposredno papežu. Leta 1988 je postal škof. Med svojim delovanjem se je začel zelo zanimati za politiko in delovati proti nasilju na Vzhodnem Timorju.

Februarja 1989 je pisal portugalskemu predsedniku, papežu in generalnemu sekretarju OZN-a ter zahteval, da OZN razpiše referendum o prihodnosti Vzhodnega Timorja. Zaprosil je tudi za mednarodno pomoč svojemu narodu. Ko je njegovo pismo prišlo v javnost, so se k njemu zatekli mnogi ubežniki, ki so jih lovile indonezijske oblasti.

Potem ko je 20. maja 2002 Vzhodni Timor postal samostojen, je stres, ki ga je Belo preživel do takrat, poslabšal njegovo zdravje, zato je 26. novembra istega leta odstopil s položaja apostolskega vikarja. Po odstopu je Belo odpotoval na zdravljenje na Portugalsko.

7. junija 2004 - potem ko je pred tem nastopil na televiziji ter povedal, da ne bo kandidiral za vzhodnotimorskega predsednika, kot so nekateri zahtevali od njega – je sprejel novo zadolžitev. Papež ga je poslal v misijon v Mozambik, kjer je Belo še danes.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1338 se je rodila Jeanne de Bourbon, žena francoskega kralja Karla V.

Leta 1451 je umrl otomanski sultan Murad II., nasledil ga je sin Mehmed II.

Leta 1488 je portugalski raziskovalec Bartholomeu Diaz pristal v Mossel Bayju, potem ko je obplul Rt dobrega upanja.

Leta 1601 je bil zadušen upor Uskokov v Senju. Turkom in Benečanom so se upirali celo stoletje. V času Ferdinanda II. je Senj leta 1652 postal svobodno mesto, sto let pozneje pa je postal del avstrijskega primorja.

Leta 1690 so v Massachusettsu natisnili prvi papirnati denar na ameriških tleh.

Leta 1783 je Španija priznala neodvisnost ZDA.

Leta 1815 so v Švici odprli prvo komercialno sirarno.

Leta 1830 se je rodil angleški premier Robert Arthur Talbot Gascoyne-Cecil, tretji markiz Salisburyjski.

Leta 1830 so v Londonu podpisali protokol, s katerim je bila kraljevini Grčiji zagotovljena popolna samostojnost.

Leta 1859 se je rodil nemški letalski konstruktor, oče štuke Hugo Junkers. Umrl je na današnji dan leta 1935.

Leta 1867 je princ Mucuhito postal japonski cesar in prevzel ime Meidži.

Leta 1872 se je rodil makedonski revolucionar Goce Delčev, organizator makedonskega revolucionarnega gibanja v 19. stoletju. Umrl je leta 1903.

Leta 1904 se je rodil ameriški gangster Pretty Boy Floyd.

Leta 1913 so v ZDA sprejeli 16. amandma k ustavi. Tako je lahko federalna vlada naložila vsem ameriškim državljanom plačilo davkov od dobička.

Leta 1916 je v Ottawi pogorela stavba parlamenta.

Leta 1918 so odprli najdaljši predor na svetu Twin Peaks Tunnel, namenjen izključno tramvajem. Dolg je bil 3.633 metrov.

Leta 1924 je umrl ameriški predsednik in Nobelov nagrajenec za mir Woodrow Wilson.

Leta 1931 je Novo Zelandijo stresel močan potres, ki je zahteval 258 žrtev. Ta potres velja za najhujšo naravno katastrofo te države.

Leta 1947 je Percival Prattis postal prvi afriško-ameriški novinar, ki je lahko poročal iz Bele hiše in senata.

Leta 1959 je v ZDA v hudem snežnem metežu strmoglavilo majhno potniško letalo, na katerem so bili glasbeniki Buddy Holly, Ritchie Valens in The Big Bopper; nesreče ni preživel nihče.

Leta 1966 je sovjetsko plovilo Luna 9 kot prvi izdelek človeških rok uspešno pristalo na Luni.

Leta 1967 so v zaporu Pentridge v Melbournu usmrtili Ronalda Ryana. Ryan je bil zadnji zapornik v Avstraliji, ki so ga usmrtili.

Leta 1969 so na palestinskem narodnem kongresu v Kairu za predsednika Palestinske osvobodilne organizacije izbrali Jaserja Arafata.

Leta 1984 se je eden od vesoljcev, ki so s plovilom Challenger odpotovali v vesolje, prvi sprehodil v vesolju, ne da bi bil privezan.

Leta 1989 je zaradi kapi P. W. Botha odstopil z mesta predsednika Južnoafriške republike.

Leta 1998 so v Teksasu po letu 1984 usmrtili prvo žensko; to je bila Karla Faye Tucker. Tuckerjeva, ki je bila takrat odvisna od mamil in prostitutka, je 13. junija 1983 skupaj s svojim fantom, takrat 38-letnim Danielom Ryanom Garrettom, na grozovit način ubila dva človeka. Kasneje je dejala, da ji je ubijanje povečalo spolno slo. Tega dne sta obiskala svoja znanca, Jerryja in Lynn Dean v Houstonu. Ko so zakonca Dean našli, sta bila večkrat zabodena s sekiro.

Leta 1998 je letalo vojne mornarice ZDA pretrgalo nosilno pletenico gondolske žičnice na gori Cervis v italijanskih Dolomitih in povzročilo smrt 19 smučarjev in upravljavca gondole.

Leta 2005 je umrl gruzijski premier Zurab Žvanija.