Dosežki, ki jih je imel Samuel de Champlain pri odkrivanju Novega sveta in utiranju poti za naseljence, so bili temelj za ustanovitev francoskega imperija v Kanadi in so mu prinesli naziv "oče Nove Francije".

Potem ko si je Pontgravejeva odprava leta 1603 postavila oporišče v Tadoussacu, je de Champlain od tam prodrl približno 100 km daleč po dolini reke Suguenay navzgor in je s tem premagal že pol poti do jezera Lac Saint Jean. Potoval je tudi po Reki svetega Lovrenca in prišel do mesta, kjer danes stoji Montreal.

De Champlain je od Indijancev izvedel o Velikih jezerih, med drugim o Huronskem. Menil je, da govorijo o Tihem oceanu, a so mu Lachinske brzice preprečile, da bi to izvedel. Leta 1604 so Francozi ustanovili naselbino v ustju reke Saint Croix na zahodni obali, kjer je polovica prebivalcev zaradi skorbuta pozimi umrla.

De Champlain in de Monts sta se naslednje leto odpravila iskat primernejše mesto za naselitev in izbrala sta kraj ob vzhodni obali zaliva Bay of Fundy. Dve leti pozneje je tudi ta naselbina propadla. De Champlain je odšel spet v Francijo. Junija 1608 so de Champlaina znova poslali v Kanado, kjer je skupaj s Pontgravom prišel v Tadoussac, odjadrala sta po Reki svetega Lovrenca navzgor in ustanovila naselbino pri Quebecu.

Spomladi 1609 je Champlain, čeprav je zaradi skorbuta umrlo deset ljudi, začel raziskovati območja na zahodu. Pridružil se je nekemu plemenu Indijancev na bojnem pohodu proti Irokezom in je kot prvi Evropejec plul po jezeru, ki se zdaj imenuje po njem.

De Champlain je v letih 1610 in 1611 spet odpotoval v Kanado. Leta 1610 je pri Algonkinih pustil 18-letnega Francoza Etienna Bruleja, ki naj bi se tam naučil njihovega jezika. Leta 1611 mu je Brule poročal o velikem jezeru zahodno od Huronskega, toda de Champlain tega ni mogel raziskovati.

Leta 1613 se je vrnil v Kanado in se odpravil na pot, poiskati je hotel severno jezero. Ko je njegova skupina prišla do zimskih bivališč Algonkinov na Allumette Island, je izvedel, da so bila poročila o poti do severnega jezera brez osnove. Na svojo zadnjo pot v notranjost se je odpravil 1615 kot udeleženec vojaškega pohoda proti Irokezom.

S Hoprinci se je sešel na njihovem domačem področju vzhodno od Georgian Baya. Pot tja je vodila ob Ottawi, jezeru Nipissing in ob reki French River. Ta povezava se je tudi obnesla kot glavna prometna žila trgovine s kožuhi. Leta 1616 se je de Champlain vrnil v Francijo, kjer je dosegel, da so potrdili njegova pooblastila v Quebecu.

Preostanek svojega življenja si je prizadeval, da bi ta kolonija postala gospodarsko neodvisna in premožna. Umrl je v Quebecu 25. decembra 1635.

Ostali dogodki, ki so se zgodili na današnji dan ...

Leta 323 je v bitki pri Adrianoplu (danes Edirne v Turčiji) Konstantin Veliki premagal Lucinija.

Leta 1423 se je rodil francoski kralj Ludvik XI.

Leta 1608 je Samuel de Champlain ustanovil mesto Québec.

Leta 1844 so na Islandiji ubili zadnji par pingvinje vrste velike njorke.

Leta 1866 je v bitki pri Königgratzu (danes Hradec Králové, Češka) Prusija premagala Avstrijo.

Leta 1874 se je rodil sir Apirana Turupa Ngata, politični voditelj novozelandskih Maorov. Veliko je prispeval k izboljšanju odnosa vlade do Maorov.

Leta 1875 se je rodil nemški kirurg Ferdinand Sauerbruh, ki velja za pionirja prsne kirurgije.

Leta 1890 je Idaho postal 43. zvezna država ZDA.

Leta 1909 se je rodil grški ladjar Stavros Spiros Niarhos.

Leta 1918 je umrl turški sultan Mehmed V.

Leta 1935 se je rodil ameriški geolog, astronavt in politik Harrison »Jack« Schmitt.

Leta 1935 je umrl francoski industrialec judovskega rodu André-Gustave Citroën.

Leta 1938 je angleška lokomotiva Mallard z 203 km/h postavila svetovni rekord med parnimi lokomotivami.

Leta 1940 se je začela operacija Katapult, ko se je Churchill odločil za najbolj zoprno, bolečo in nenaravno operacijo v drugi svetovni vojni - za potopitev francoskega ladjevja. Pred začetkom napada so francoskemu poveljniku poslali sporočilo, da se lahko vda in priključi svojo floto britanski v skupnem boju proti sovražniku. Lahko pa ladje zapelje v nevtralna pristanišča Združenih držav Amerike. Poveljnik se je odločil in obe možnosti odklonil. Napad se je začel pozno popoldne pri Mers el-Kebiru. Potopljene so bile tri francoske oklepnice in en rušilec, pri tem pa je umrlo 1200 francoskih mornarjev.

Leta 1961 se je v referendumu, ki so ga izvedli v Alžiriji, 99,97 odstotka volilnih upravičencev odločilo za neodvisnost. Francoski predsednik Charles de Gaulle se je odločil in razglasil neodvisno Alžirijo. Začasna alžirska vlada se je preselila v Alžir in končan je bil osemletni boj za neodvisnost. Francija je v tem boju izgubila 12.000 vojakov in 2.600 pripadnikov pomožnih sil. Alžirija pa je imela kar 141.000 žrtev. Končalo se je obdobje medsebojnih sporov, neovisnost pa je bila tudi uradno razglašena dva dni pozneje.

Leta 1964 je ameriški predsednik Lyndon Johnson podpisal odlok, ki je prepovedoval rasno razlikovanje na javnih mestih.

Leta 1970 je ob strmoglavljenju britanskega letala pri Barceloni umrlo 112 ljudi.

Leta 1988 je ameriška križarka USS Vincennes nad Perzijskim zalivom sestrelila iranski airbus A300 z 290 potniki in člani posadke.

Leta 1998 je umrl ameriški programer Danielle Bunten Berry.

Leta 2001 je ob strmoglavljenju tupoljeva TU-154 ob pristajanju v Irkutsku umrlo 145 ljudi.

Leta 2004 je umrl ruski kozmonavt Andrijan Grigorjevič Nikolajev.