Njegov oče Hugo je bil Bavarec, ki je delal kot računovodja v lokalni pivovarni, mati Heriberta Matiauda je bila iz bogate družine.

Pri 17 letih se je Alfredo pridružil paragvajski vojski in je bil dve leti kasneje imenovan za poročnika. Alfredo je leta 1932 sodeloval v vojni proti Boliviji. V letih vojaške kariere je napredoval in bil leta 1948 imenovan za brigadir-generala in tako tudi postal najmlajši general v vsej Južni Ameriki. 4. maja 1954 je z vojaškim udarom prevzel oblast v državi, ki jo je do takrat vodil Tomás Romero Pereira.

Alfredo je bil po prvem mandatu na mesto predsednika izvoljen še sedemkrat zapovrstjo (leta 1958, 1963, 1968, 1973, 1978, 1983 in 1988). V večini primerov je bil tudi edini predsedniški kandidat. Na oblasti je bil 35 let, pri čemer je bil drugi najdlje vladajoči predsednik v 20. stoletju v Latinski Ameriki. Premagal ga je le kubanski predsednik Fidel Castro.

Strössner je bil izjemno delaven človek in naj bi vsako jutro vstal že ob štirih. Še preden je vstal, je iz postelje ukazoval podrejenim, v pisarno pa je prišel najkasneje ob 6. uri zjutraj. Popoldne si je vzel tri ure prosto (čas sieste), nato pa delal do ene ure zjutraj. Med predsedniškim mandatom ni nikoli šel na dopust.

Bil je avtokratski voditelj, ki je med drugim dal pobiti več sto ljudi. Kljub temu pa je za časa svoje vladavine ohranjal dobre odnose z več demokratskimi državami, med drugim Japonsko in ZDA. Dal je zgraditi tudi največjo hidroelektrarno na svetu, Itaipu, ki je dobavljala energijo tudi drugim državam, s čimer si je Paragvaj finančno delno opomogel. Dal je zgraditi vso pomembnejšo infrastrukturo v državi, upokojenim vojakom pa je bila na voljo poceni zemlja, da so se potem lahko posvetili kmetijstvu.

3. februarja 1989 ga je z vojaškim udarom z oblasti odstavil general Andrés Rodríguez, Alfredo pa je pobegnil v Brazilijo, kjer je nato živel še 17 let in pol. Umrl je v Brasili 16. avgusta 2006 zaradi težav s pljuči in posledično tudi kapi.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 361 je umrl rimski cesar Konstantin II.

Leta 644 je umrl arabski kalif Omar I.

Leta 1493 je španski pomorščak Krištof Kolumb odkril Dominikanske otoke v Malih Antilih, ki so leta 1978 razglasili neodvisnost.

Leta 1534 je angleški parlament kralju Henriku VIII. poleg posvetne priznal tudi cerkveno oblast. Tako je Henrik VIII. po razkolu s katoliško cerkvijo postal poglavar anglikanske cerkve. Anglikanska cerkev je bila ustanovljena med protestantsko reformacijo v 16. stoletju. Prvi zakon je predpisoval obvezno uporabo molitvenika in hude kazni za neposlušne duhovnike. Drugi je uvedel predelani molitvenik, ki je bil po slogu bolj protestantski. Marija I. Tudor je oba zakona preklicala. V tretjem zakonu so uveljavili nov molitvenik in denarno globo za tiste, ki niso hodili k maši. Katolizacija cerkve okoli leta 1630 je zaostrila sovraštvo do anglikanskih škofov. Vera je bila eden odločilnih dejavnikov za izbruh angleške državljanske vojne.

Leta 1580 je umrl španski zgodovinar Jeronimo Zurita y Castro.

Leta 1604 se je rodil turški sultan Osman II.

Leta 1618 se je rodil mugalski vladar Aurangzeb.

Leta 1633 se je rodil italijanski zdravnik Bernardino Ramazzini.

Leta 1679 je prihajajoči komet zaradi napovedi o koncu sveta povzročil paniko po vsem svetu.

Leta 1718 se je rodil John Montague, bolj znan kot earl Sandwich, izumitelj sendviča. Sendvič je nastal, ker je earl preveč kartal in je svoji kuharici dejal, da naj mu zrezek da kar med dve rezini kruha. Njegovi soigralci so bili nad idejo navdušeni.

Leta 1755 so uradniki v koloniji Massachusetts ponudili nagrado v vrednosti 20 funtov za skalp indijanskih deklic in dečkov, starih manj kot 12 let.

Leta 1805 je Dunaj kapituliral pred francoskimi osvajalci. Deset dni kasneje je v mesto vkorakal Napoleon.

Leta 1821 je Nikaragva postala neodvisna država.

Leta 1838 je bil ustanovljen The Times of India, časopis z največjo naklado v angleškem jeziku na svetu. Ustanovili so ga pod imenom The Bombay Times and Journal of Commerce.

Leta 1848 je Johan Rudolf Thorbecke napisal novo nizozemsko ustavo, ki je omejila pravice monarha, hkrati pa okrepila moč parlamenta in ministrov. Ta ustava velja še danes.

Leta 1868 je na volitvah v ZDA zmagal republikanec Ulysses S. Grant. Premagal je demokrata Horatia Seymourja in začel s svojim prvim mandatom.

Leta 1888 je britanski serijski morilec Jack Razparač ubil svojo zadnjo žrtev. Identitete morilca, ki si je žrtve izbiral med prostitutkami, niso nikoli odkrili.

Leta 1895 se je rodila nadvojvodinja Olga Nikolajevna Romanova.

Leta 1896 je na predsedniških volitvah v ZDA republikanec William McKinley premagal demokrata Williama Jenningsa Bryana.

Leta 1901 se je rodil belgijski kralj Léopold III.

Leta 1903 je Panama postala od Kolumbije neodvisna država.

Leta 1908 je na predsedniških volitvah v ZDA republikanec William Howard Taft premagal demokrata Williama Jenningsa Bryana.

Leta 1913 so v ZDA uvedli davek na dohodek.

Leta 1918 so se demonstracije upornih mornarjev v nemškem mestu Kiel sprevrgle v revolucijo, ki se je razširila po vsej Nemčiji. Zahtevale so veliko mrtvih in ranjenih. Uporniški mornarji so zahtevali tudi priznanje vojaških sovjetov, ki naj bi imeli vrhovno oblast in svobodo tiska. V Stuttgartu je dan po razglasitvi splošne stavke izšel časopis Rdeča zastava, ki sta ga ustanovila znana borca za delavske pravice Rosa Luxemburg in Karl Liebknecht. Razglašena je bila Demokratična republika Nemčija, po umoru obeh borcev je bila končana tudi revolucija.

Leta 1918 je Poljska razglasila neodvisnost od Rusije.

Leta 1918 je Italija zasedla Trst.

Leta 1918 so predstavniki avstro-ogrske vojske podpisali kapitulacijo v prvi svetovni vojni, kar je bilo zadnje dejanje 700-letne habsburške monarhije.

Leta 1923 se je lady Louise Mountbatten poročila s švedskim prestolonaslednikom Gustavom.

Leta 1930 je Getúlio Dornelles Vargas postal predsednik Brazilije.

Leta 1936 je na predsedniških volitvah v ZDA Franklin D. Roosevelt premagal Alfa Landona in začel svoj drugi mandat.

Leta 1942 se je končala bitka pri El Alameinu.

Leta 1943 je v Alžiriji potekal ustanovni sestanek Posvetovalne skupščine odporniškega gibanja.

Leta 1949 je zahodnonemški parlament z 200 glasovi za in 176 glasovi proti določil Bonn za novo prestolnico Nemčije. Po združitvi Nemške demokratične republike in Zvezne republike Nemčije je glavno mesto znova postal Berlin.

Leta 1957 je Sovjetska zveza v vesolje poslala Sputnik 2, v katerem je bila psička Lajka.

Leta 1964 so na predsedniških volitvah v ZDA z veliko večino izvolili Lindona Bainesa Johnsona.

Leta 1970 je Salvador Allende postal predsednik Čila.

Leta 1973 je Nasa izstrelila medplanetarno vesoljsko sondo Mariner 10 proti Veneri in Merkurju. 29. marca 1974 je Mariner 10 postal prva sonda, ki je dosegla Merkur.

Leta 1978 je Dominika postala neodvisna država.

Leta 1975 so začeli Britanci izkoriščati naftna polja v Severnem morju.

Leta 1981 je umrl slovenski pesnik, mislec in politik Edvard Kocbek.

Leta 1982 je v tunelu Salang v Afganistanu eksplodirala cisterna z bencinom. Umrlo je več kot dva tisoč ljudi.

Leta 1988 so šrilanški Tamili poskusili strmoglaviti Maldivsko vlado. Predsednik Maumoon Abdul Gayoom je zaprosil za pomoč indijsko vojsko, ki je zatrla upor v 24 urah.

Leta 1991 je bilo v pokolu v Limi pobitih 15 ljudi.

Leta 1992 je demokratski kandidat za predsednika ZDA Bill Clinton premagal takratnega predsednika republikanca Georga H. W. Busha in neodvisnega kandidata Rossa Perota.

Leta 1993 je umrl ruski izumitelj Lev Sergejevič Termen, bolj znan kot Léon Theremin.

Leta 1996 je umrl predsednik Centralnoafriške republike Jean-Bédel Bokassa.