Adolf Hitler, nacistični voditelj in vodja Tretjega rajha, se je sredi aprila zavedel, da je premagan.Sovjetske enote so namreč že vdrle v Berlin, približevale pa so se tudi zavezniške enote. Hitler se je s svojimi najožjimi prijatelji in sodelavci zatekel v podzemni bunker. 29. aprila je svoji tajnici Traudl Junge narekoval svojo oporoko, ki so jo nato kot priče podpisali Hans Krebs, Wilhelm Burgdorf, Joseph Goebbels in Martin Bormann. Poročil se je s svojo ljubico Evo Braun.

Naslednji dan je izvedel, da so njegovega zaveznika Benita Mussolinija likvidirali, kar ga je le še dodatno prepričalo, da ga ne smejo ujeti živega. Najprej je moral preizkusiti strup, s katerim naj bi se ubil. Dal ga je svojemu psu Blondiju, in ko je bil prepričan, da deluje, ga je ponudil še Evi. Sam se je ustrelil in obenem zagrizel v kapsulo s cianidom.

Že prej je prosil svoje pomočnike, naj ga po smrti zažgejo. Njegov pribočnik Otto Günsche ju je zato po smrti polil z bencinom in zažgal.

Leta 311 je cesar Galerius Maksimilianus v vzhodnorimski prestolnici Nikomediji izdal tolerančni razglas. Z njim je krščanstvo postalo dovoljena vera, končalo pa se je preganjanje in ubijanje vernikov.

Leta 306 je cesar Konstantin Klorus odpravil preganjanje kristjanov v zahodni polovici imperija. Le dve leti po izdaji tolerančnega razglasa je Konstantin veliki s podobnim milanskim oklicem razglasil versko strpnost in priznal krščanstvo. Krščanstvo pa je uradna vera cesarstva postala v času Teodozija leta 380.

Leta 711 so Mavri pod vodstvom Tarika ibn Zijada pristali ob Gibraltarju in počasi začeli zavzemati Iberski polotok, predvsem Andaluzijo.

Leta 1492 je Španija dala koncesijo Krištofu Kolumbu, da lahko začne svojo odpravo v Indijo.

Leta 1555 je umrl papež Marcel II., s pravim imenom Marcellus Corvini. Rodil se je leta 1501, papež pa je postal leta 1555.

Leta 1662 se je rodila angleška kraljica Marija II.

Leta 1671 so umorili hrvaškega bana Petra Zrinskega iz dinastije Zrinski.

Leta 1777 se je rodil nemški matematik, astronom in fizik Carl Friedrich Gauss.
1789 je George Washington postal prvi predsednik ZDA. Zaprisegel je na balkonu Federalne hiše na Wall Streetu v New Yorku. Izvoljen je bil tudi drugič, tretji izvolitvi pa se je odrekel.

Leta 1803 so ZDA za 60 milijonov francoskih frankov od Napoleona kupile Louisiano, ki je tako postala 18. država ZDA. Ime je dobila po Ludviku XIV.

Leta 1838 je Nikaragva razglasila neodvisnost od Centralne ameriške federacije.

Leta 1900 so Havaji postali teritorij ZDA, Sanford B. Dole pa je postal guverner otočja.

Leta 1901 se je rodil ukrajinski ekonomist Simon Kuznec, ki je dobil Nobelovo nagrado za ekonomijo.

Leta 1902 se je rodil ameriški ekonomist in Nobelov nagrajenec Theodore Schultz.

Leta 1908 se je rodil islandski zunanji minister, kasneje pa premier Bjarni Benediktsson. Umrl je leta 1970.

Leta 1909 se je rodila nizozemska kraljica Juliana Emma Louise Wilhelmina van Oranje-Nassau, princesa Orange-Nassau. Bila je kraljica od leta 1948, ko je s prestola odstopila njena mati, do svojega odstopa leta 1980. Od leta 1980 do svoje smrti je imela naziv kraljica mati in princesa.

Leta 1925 je bilo avtomobilsko podjetje Dodge Brothers, Inc. prodano podjetju Dillon, Read & Company za 146 dolarjev, kupec pa je moral nakazati še dodatnih 50 milijonov dolarjev v dobrodelne namene.

Leta 1939 se je Franklin D. Roosevelt kot prvi ameriški predsednik pojavil na televiziji.

Leta 1944 je umrl francoski modni oblikovalec Paul Poiret.

Leta 1945 sta po zavzetju Berlina nacistični vodja Adolf Hitler in njegova žena Eva Braun naredila samomor v kanclerskem zaklonišču.

Leta 1945 je jugoslovanska vojska osvobodila taborišče Jasenovac. Jasenovac je naselje v Hrvaški Posavini ob izlivu Une v Savo. Od leta 1941 do 1945 je bilo tukaj ustaško koncentracijsko taborišče, kjer naj bi bilo domnevno ubitih več kot sto tisoč Srbov, Romov, judov in Hrvatov. Med žrtvami terorja je bilo tudi veliko Slovencev.

Leta 1945 je ameriška vojska zavzela München, sovjetska vojska pa je prodrla v Berlin.

Leta 1946 se je rodil švedski kralj Carl XVI. Gustaf.

Leta 1948 je bila v Bogoti ustanovljena Organizacija ameriških držav.

Leta 1949 se je rodil portugalski premier Antonio Guterres.

Leta 1967 je umrl slovenski muzejski delavec, zgodovinar in zemljepisec Franjo Baš.

Leta 1973 je ameriški predsednik Nixon objavil, da je zaradi škanadala Watergate odstopilo več njegovih pomočnikov, med njimi tudi H. R. Haldeman in John Ehrlichman.

Leta 1980 je Beatrix postala nizozemska kraljica.

Leta 1989 je umrla korejska prestolonaslednica Ji Bang Dža.

Leta 1991 je ciklon v Bangladešu terjal okoli 138 tisoč smrtnih žrtev.

Leta 1995 je ameriški predsednik Bill Clinton kot prvi ameriški predsednik v zgodovini obiskal Severno Irsko.

Leta 1999 so Češka republika, Madžarska in Poljska postale članice Nata.

Leta 1999 se je Kambodža pridružila zvezi ASEAN.

Leta 2002 je na referendumu v Pakistanu predsednik Pervez Mušaraf dobil večino glasov in tako znova postal predsednik države za dobo petih let.

Leta 2005 je Slovenija kot prva država vzpostavila diplomatske stike s Irakom.