Leta 1727
se je rodil beneški slikar Giovanni Dominico Tiepolo, zadnji član znamenite slikarske družine, ki je zaznamovala celo obdobje v italijanski umetnosti.

Leta 1748
se je v Parizu rodil Jacques Louis David, najpomembnejši predstavnik klasicizma v francoskem slikarstvu. Bil je dvorni slikar Napoleona Bonaparta, s svojimi deli je imel velik vpliv na likovno umetnost. Znana so njegova dela Horacijeva prisega, Napoleonovo kronanje, Ubit Mar in Gospodje Rekamje. Umrl je 29. decembra 1825 v Bruslju.

Leta 1775
se je rodil Janez Nepomuk Hradecky, ljubljanski župan od 1820 do 1846. Imel je odlične administrativne sposobnosti: med njegovim županstvom so začeli sušiti barje.

Leta 1871
se je v Brightwaterju rodil britanski fizik Ernest Rutherford. Velja za utemeljitelja sodobne jedrske fizike, odkril je alfa in beta delce. Z alfa delci radia je uspešno razbijal jedro dušikovega atoma in tako prvi umetno sprožil jedrsko reakcijo. Leta 1908 je prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Umrl je leta 1937 v Cambridgeu.

Leta 1918
je bil ob obisku tovarne Mihelson hudo ranjen Vladimir Iljič Lenin. V voditelja Sovjetske Rusije sta streljali pripadnici Socialnorevolucionarne stranke Fanja Kapla in njena sestra Dora.

Leta 1929
je umrl dubrovniški književnik Ivo Vojnović, avtor dram Dubrovniška trilogija in Ekvinokcij. Obe drami so pogostokrat izvajali na odrih jugoslovanskih gledališč.

Leta 1935
je umrl francoski pisatelj Henri Barbusse. Njegovo najboljše delo, roman Ogenj, je nastalo na podlagi njegovih doživetij med prvo svetovno vojno.

Leta 1940
je umrl angleški fizik Joseph John Thompson, ki je leta 1897 odkril elektron. Leta 1906 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko.

Leta 1940
so predstavniki Nemčije, Italije, Romunije in Madžarske sklenili razgovore v takoimenovani dunajski arbitraži. Na njej sta Nemčija in Italija prisilili Romunijo, da je Bolgariji odstopila južno Dobrudžo, Madžarski pa del Transilvanije.

Leta 1963
so med Belo hišo in Kremljem vzpostavili t. i. vročo linijo, ki naj bi zmanjšala nevarnost vojne in napetosti med Vzhodom in Zahodom.

Leta 1974
se je pri Zagrebu zgodila huda železniška nesreča, v kateri je življenje izgubilo več kot 150 ljudi. To je bila največja železniška nesreča v zgodovini jugoslovanskega železniškega prometa.

Leta 1981
sta v eksploziji bombe, ki so jo podtaknili v pisarnah iranskega predsednika vlade, življenje izgubila predsednik države Mohamad Ali Radzai in premier Džavad Bahonar.

Leta 1984
so na svoj prvi polet izstrelili vesoljsko plovilo Dicovery.

Leta 1987
je Kanadčan Ben Johnson na atletskem svetovnem prvenstvu v Rimu postavil svetovni rekord na 100 m s časom 9,83 sekunde. Kasneje je bil zaradi dopinga razveljavljen.

Leta 1992
so Srbi prenehali s petmesečnim obleganjem Goražda. V skladu z londonskim dogovorom, je poveljstvo bosanskih Srbov umaknilo okoli 100 svojih vojakov, skupaj z njimi pa se je umaknila tudi kolona srbskih beguncev.